Za uspeh izberite pravo panogo

Trgovanje na tujih kapitalskih trgih postaja vse bolj priljubljeno tudi med slovenskimi vlagatelji. Je že pač tako, da se v Sloveniji uspešna zgodba Ljubljanske borze vrednostnih papirjev počasi končuje in zato bo treba naložbe iskati tudi onkraj meja naše državice.  Doslej so se za naložbe v tujini odločali predvsem vlagatelji, ki se na trgovanje z vrednostnimi papirji bolje spoznajo, medtem ko so slabše poučeni v tujino posegali le prek domačih vzajemnih skladov. Ti so donedavno v tuje vrednostne papirje vlagali največ desetino vseh sredstev v portfelju. Leta 2003 sta na slovenskem trgu zaživela prva sklada, ki sta imela naložbeno politiko usmerjeno v globalne naložbe. Pot je bila odprta, žal pa sta v letu in pol delovanja svojim strankam prinesla le malo veselja. Prepričan sem, da bo tudi zanju nadaljevanje lepše, kot je bil začetek.  

Pri naložbah v finančne instrumente na tujih kapitalskih trgih so se stranke v preteklosti srečevale s precejšnjimi logističnimi zapleti. Nakupe in prodaje so lahko izpeljali prek borznoposredniških hiš v Sloveniji, a so pri tem plačali razmeroma visoko provizijo. Druga možnost je bila, da so odprli račun za trgovanje z vrednostnimi papirji neposredno v tujini, kjer so praviloma borznoposredniške provizije ugodnejše. Seveda je ta način zahteval precej več iznajdljivosti in poznavanja delovanja kapitalskih trgov. Stranka je morala sama (največkrat prek interneta) odpreti račun za trgovanje z vrednostnimi papirji, morala je najti poslovno banko, prek katere je nakazala denar v tujino, pri tem pa so nekatere tuje borznoposredniške družbe zahtevale celo overitev strankinega podpisa na veleposlaništvu te države v Sloveniji.    

Nespodbudni učinki novega zakona

Z novim dohodninskim zakonom so stopile v veljavo novosti, ki so močno vplivale na ustaljene poti trgovanja na tem področju v Sloveniji. Odprtje internetnega računa za trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji za slovenskega državljana ni več mogoče in praktično edini način kupovanja vrednostnih papirjev v tujini je prek pooblaščene borznoposredniške družbe v Sloveniji.  

Pri tem se je spremenil tudi davčni učinek tovrstnih transakcij. Doslej fizična oseba ni bila obdavčena z davkom na kapitalski dobiček, dosežen s tujimi vrednostnimi papirji. Odslej je to spremenjeno, in fizična oseba, ki ustvari v tujini razliko med nakupno in prodajno ceno določenega vrednostnega papirja, mora plačati akontacijo davka na kapitalski dobiček, enako kot je to že prej veljalo na domačem kapitalskem trgu. Vse več vlagateljev iz Slovenije se bo zato najverjetneje odločalo za tovrstne naložbe prek pravnih oseb v svoji lasti, torej na način, ki je pogost pri trgovanju na domačem trgu vrednotnih papirjev. Bati se je, da se bodo mnogi večji vlagatelji celo odločili, da poslovanje svojih podjetij prenesejo v katero od tujih držav s prijaznejšim davčnim okoljem in od tam vlagajo v vrednostne papirje doma in v tujini. Tako bo v državno blagajno priteklo še bistveno manj denarja, kot ga je v preteklosti in učinek bo ravno nasproten od želenega.    

Kje kupiti? 

V vsakem primeru, ne glede na trenutno davčno zmedeno stanje, lahko pričakujemo porast sredstev domačih vlagateljev, ki bodo vložena v tujih finančnih instrumentih. Večina vlagateljev se bo znašla pred dilemo, kaj kupiti. Prva dilema je izbira regije. Poseči na nam bližji trg v državah Evropske unije, se odločiti za naložbe v ZDA ali morda v izredno perspektivni, a obenem tvegani Aziji? Odgovor ni enostaven, še zlasti če se zavedamo vseh prednosti in slabosti posameznih regij.  

Evropa ima skupno valuto, a šibko gospodarsko rast. V ZDA je gospodarska rast nekoliko močnejša, vendar je njihova valuta v primerjavi z evrom v izrazitem upadu. Domači vlagatelj lahko tako ves zaslužek, ki si ga je pridobil s kakovostnim izborom naložb, izgubi na račun neugodnih valutnih razmerij. Tu je še Azija. Malo je tistih, ki ne verjamejo v uspešno zgodbo na Kitajskem. Kdor podrobneje pozna razmere v tem delu sveta, se po drugi strani zaveda, da je lahko trenutna strma gospodarska rast na Kitajskem tudi socialna tempirana bomba.  

Pri izbiri regije moramo biti tudi zelo pazljivi, saj multinacionalne družbe težko omejimo samo na določeno regijo. Najbolj znani proizvajalec mobilnih telefonov Nokia denimo prihaja iz Finske, kar pa še ne pomeni, da je zaradi njegovega uspešnega poslovanja primerna za naložbe celotna finska industrija. Če pogledamo strukturo njegove prodaje, ugotovimo, da na Finskem proda le 2 % vseh svojih izdelkov, medtem ko sta največja trga Evropska unija in ZDA. Tudi proizvodni obrati Nokie so bolj doma v azijskih državah kot v Skandinaviji. Kam lahko torej prištevamo to podjetje, če izbiramo podjetja po geografskem ključu? Podoben položaj je pri večini podjetij, ki poslujejo globalno. Večina je preselila proizvodne obrate v države s cenejšo delovno silo, medtem ko so sedeži podjetij pogosto v državah, ki ponujajo ugodno davčno okolje. V Evropi je tako nadpovprečno veliko držav registriranih na Nizozemskem in v Luksemburgu, če izvzamemo cone »offshore«, ki se počasi zapirajo.    

Kaj kupiti? 

Drug kriterij, po katerem lahko izbiramo podjetja, je po industrijski panogi, v kateri poslujejo. Pri tem nam ni pomembno, od kod prihaja podjetje in kako je organizirano, temveč samo, v kateri industrijski panogi deluje. Načelo je, da na začetku izmed vseh industrijskih panog izberemo tiste, ki imajo po našem mnenju v prihajajočih obdobjih možnost nadpovprečno hitrega razvoja, izločimo pa panoge, ki se nam ne zdijo perspektivne. Ta del analiziranja v strokovnem jeziku imenujemo panožna analiza. Kakovostna izdelava tovrstnih analiz je izredno zahtevna in jo ponavadi prepuščamo uveljavljenim borznim analitskim družbam v tujini. Na internetu je uporabnikom na voljo veliko panožnih analiz, pri čemer pa je treba veliko pozornosti posvetiti kakovosti njihovih ugotovitev. Najboljše panožne analize so ponavadi naprodaj in niso na voljo vsakomur, saj pomenijo pomembno konkurenčno prednost pred drugimi analitskimi ustanovami. Ko dobimo in preučimo panožno analizo, je pred nami še najzahtevnejši del posla. Izbrati si moramo podjetje iz panoge, ki se nam zdi zanimiva. Ta del si lahko sicer olajšamo z nakupom točk investicijskega sklada, ki nalaga izključno v delnice iz določene panoge. Če pa se odločamo za naložbe v posamezne delnice, ponavadi izberemo najboljše podjetje iz izbrane panoge. Običajno so pri panožni analizi že podani tudi najboljši in najslabši predstavniki posamezne industrijske panoge, s čimer nam izdelovalci analiz skušajo olajšati izbiro konkretnih delnic. Kljub temu priporočam, da se pred nakupom posebej posvetite tudi analizi posameznega podjetja, sicer se vam lahko zgodi, da izberete prav podjetje, ki sicer deluje v perspektivni panogi, vendar ima pri svojem poslovanju specifične težave, ki povzročijo, da tečaj njegove delnice ne sledi vašim pričakovanjem.  

Vseeno lahko rečemo, da je pravilna izbira industrijske panoge veliko pomembnejša kot pravilna geografska dodelitev sredstev. Večji in izkušenejši vlagatelji se nazadnje odločijo za nekaj podjetij iz posamezne industrijske panoge, ki se jim zdijo glede na njihove finančne kazalce najboljša izbira, medtem ko se manjši in manj izkušeni vlagatelji praviloma odločajo za enote panožnih delniških skladov.  


NASVET

Katere panoge naj bi v 2005 prevladovale? Po moje mnenju telekomunikacije, strojna oprema in finančne ustanove.