Za podjetništvo najbolje skrbi država

Včasih se zgodi slučaj, ki ni slučaj, kajti pove nekaj, kar ni slučajno. Tako sem prav v času, ko smo zaključevali majsko številko revije, prejel dve informaciji. Prva je govorila o tem, kako bo Evropska unija podelila nagrado za podjetništvo. In komu je nagrada namenjena? Občinam in lokalnim skupnostim ter drugim javnim institucijam, ustanovljenim s strani občin ali drugih pravnih oseb, ter iniciativam partnerstva med javnim in privatnim sektorjem. Ne vem sicer, kakšen naslov nosi ta nagrada v angleščini – pri prevodih v slovenščino se namreč dostikrat zamenjajo pomeni - a zdi se mi prav hecno, da prejemnike »nagrade za podjetništvo« iščejo med institucijami, in to pretežno »državnimi«. Ali Evropska unija veruje v alkimistični čudež, da so birokrati lahko nosilci podjetništva?  

No pa poglejmo eno od možnih kandidatur.  

Gre za drugo informacijo, omenjeno na začetku. Slovenski inovatorji oziroma njihov organizacijski vodja Marijan Stele je namreč opozoril javnost, da je odnos družbe do slovenskih inovatorjev nevzdržen. Ministrstvo za gospodarstvo jim je lani dodelilo minimalna sredstva – 800.000 tolarjev od skupno 6,37 milijard vseh sredstev različnih podpor (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa 12,47 milijone od 36 milijard sredstev). Letos, pravi sporočilo, na Ministrstvu za gospodarstvo ni še nobene odločitve glede podpore. 

Po mnenju Marijana Steleta gre za »power play« med ministrstvom in inovatorji. Gre za kazen, ker se inovatorji nočejo vključiti v Japti ali Tio (novo agencijo za podjetništvo ali Tehnološko agencijo) – tja se pa nočejo vključiti, ker imajo s predhodnikom JAPTI, tj. PCMG-jem, grenke izkušnje. Inovatorji trdijo, da jim državni uradniki do zdaj niso znali pomagati in da jim je preprosto dovolj tega, da je 140 uradnikov lani državo stalo 1,46 milijarde tolarjev (brez učinka), 248 inovatorjev pa je prejelo nekaj manj kot 12,5 milijona tolarjev podpore.   

 

Marijana Steleta smo povprašali še malo po »trdih dejstvih«, kaj so rezultati dela inovatorjev v letu 2005, in smo dobili naslednjo bilanco:

- 593 izumov,
- 191 protototipov,
- 143 novih storitev,
- 193 novih izdelkov v začetnih serijah,
- 618 licenc (najnižja stopnja pravne zaščite, ker za zahtevnejše nimajo denarja).
Kar v redu, mar ne?  

Odgovor inovatorjev na »power play« (po slovensko kdo-bo-koga) je ta, da bodo s samoorganizacijo (podjetniška rešitev) sami začeli ustvarjati sistem za komercializacijo svojih izumov.  

 

Zdaj ostajata samo dve vprašanji:
1) Ali bo država vsaj del  sredstvev, ki jih namenja za vzdrževanja podpornega aparata, namenila samoorganiziranim inovatorjem?

2) Ali bomo za evropsko nagrado za podjetništvo kandidirali kar slovensko državo, saj je s svojim slogom pogovora s svojimi državljani, ki imajo to smolo, da so ustvarjalni in hočejo delati, odprla pot za njihovo odločitev, da se odločijo podjetniško in se postavijo na noge povsem mimo države. Skratka, s svojimi potezami je država poskrbela za nadaljnji kvalitetni preskok slovenskega podjetništva. Iz česar sledi sklep, da država podpira podjetništvo.