Za etično in uspešno podjetništvo

Docent dr. Drago Rudel je pravšnji sogovornik za vprašanja o etiki v podjetništvu. Je direktor podjetja MKS, elektronski sistemi, d.o.o., ki se ukvarja z uvajanjem novih telekomunikacijskih in informacijskih tehnologij na socialnem in zdravstvenem področju, hkrati pa je predsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije.

Ali lahko na kratko predstavite namen in aktivnosti združenja?

Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) je civilno interesno združenje poslovnežev, podjetnikov, poslovodnih delavcev (managerjev) in tistih, ki opravljajo profesionalno zasebno dejavnost (odvetniki, arhitekti, zdravniki, kulturni delavci, obrtniki in drugi). Od članov pričakujemo, da pri delu uveljavljajo etične vrednote, kot so pošteno, pravično, korektno poslovanje, ter sprejemajo in na poslovnem področju zagovarjajo in uveljavljajo temeljne vrednote pravične socialno-tržne ekonomije.

Združujemo se s ciljem, da se bomo med seboj spoznavali in družili kot kolegi in možni poslovni partnerji, poslovno sodelovali in si med seboj pomagali ... Z javnim delom želimo v slovenskem poslovnem prostoru uveljavljati etično in uspešno poslovanje. Svoje člane spodbujamo, da se vključujejo v javno življenje. Prav tako želimo pripravljati mlado generacijo poslovnežev za uspešno poslovanje ob upoštevanju etičnih načel.

Smo del svetovnega združenja krščanskih poslovnežev UNIAPAC - International Christian Union of Business Executives.


Koliko članov šteje društvo in kdo lahko postane član?

Trenutno nas je v združenju nekaj nad 80, število pa raste. Člani lahko postanejo vsi, ki sprejemajo društvena pravila oziroma poslanstvo in vrednote združenja. O sprejemu odloča upravni odbor združenja. Pričakujemo priporočilo enega od članov. Več o včlanitvi je napisano na naših spletnih straneh.


Kako bi opredelili poslovno etiko?

Razumem jo kot pravila, ki določajo, kaj je dobro, kaj je slabo z vidika splošnega dobrega v družbi, torej ne samo v podjetju, ustanovi. V ZKPS tako odločanje izhaja iz našega etičnega prepričanja, naše vere, v duhu evangelija in nauka Cerkve.

Menimo, da je etika del človeka in tako tudi del vsakega poslovneža. Večina jih svoja osebna etična stališča prenaša tudi v poslovni svet. Zato lahko poslovno etiko opredelim tudi kot osebno vodilo, smerokaz, merilo za obnašanje v poslovnem svetu. Predvsem je to delovanje po osebnih vrednostnih merilih, po zdravi pameti, izkušnjah in modrosti ter pravilih in spoznanjih generacij, zlasti po zlatem pravilu: Ne stori nikomur tega, kar ne želiš, da bi storil tebi. Prevedeno v drug jezik pomeni: da izpolnjujem dogovore in pogodbe, upoštevam pravice drugih, spoštujem zakone, zaupam ljudem, jih poskušam razumeti, pomagam, uveljavljam načelo dobrega in načelo najmanjšega zla, zavestno ne škodujem, ne goljufam …


Ali se poslovanje v skladu z etičnimi merili »splača«?

O tem je veliko debat. Kratkoročno gledano lahko etične odločitve znižajo dobičkonosnost. Dejansko lahko odločanje po svojih etičnih merilih za poslovneža kdaj pomeni izgubo načrtovanega posla, ker ga ni pridobil, saj ni hotel »mehčati terena« s podkupnino. Tudi povračilo škode, ki si jo naredil kupcu, stranki ali dobavitelju po načelu pravičnosti lahko pomeni strošek, ki bi sem mu morda celo lahko izognil.

Vendar dolgoročno ravnanje skladno z vrednotami povečuje vrednost podjetja, ker mu raste ugled in zaupanje kupcev, dobaviteljev, zaposlenih in drugih udeležencev v poslovnem procesu. Splača se tudi posamezniku, saj se izkaže kot dober in zanesljiv poslovni partner, vreden zaupanja in ne nazadnje kot osebnost, vredna spoštovanja. Osebno daje občutek skladnosti, zadovoljstva, tudi zadoščenje vesti, življenje pa je lepše, varnejše, manj stresno.

S katerimi etičnimi vprašanji se poslovneži dnevno srečujejo pri delu?

To so dnevna vprašanja srečevanja z vrednotami: poštenost, korektnost, zaupanje, odgovornost, zlasti do zaposlenih, partnerjev in lastnikov, delitev odgovornosti ... Etične dileme se pojavljajo v vseh oddelkih poslovanja: pri nabavi, prodaji, odnosih do bank, odnosih z javno upravo, v upravljanju z ljudmi. Naš član Marko Rus, predsednik uprave revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, je dejal: »Kjer ni dilem, ni etičnih meril!«

Etično odločanje je enostavno, kadar gre za črno-bele odločitve, kjer je jasno, kaj je pravilno in kaj ni. Veliko se govori in piše o korupciji, ki pa ni edini izziv in najbrž tudi ne največji. Večinoma pa gre za dileme, kjer je ena odločitev boljša od druge, ali kjer izbiraš manjše zlo. V vsakdanjem življenju se običajno pojavljajo dileme, kot je na primer: Je pravično na trgu držati enako ceno za izdelek ali storitev in jo poskušati iztržiti tudi, ko se poslovno pogovarjamo z osebnim kolegom iz drugega podjetja, ki se otepa velikih težav in bi mu nižja dogovorjena cena pomagala zmanjšati težave? Ali drugače: naj znižam ceno v škodo svojemu podjetju zdaj, ko vem, da je kolega prisiljen kupiti naš izdelek/storitev za vsako ceno?

Je etično, da se odzivamo s prispevki na vsako zunanjo humanitarno pobudo in delimo drugim denar naših zaposlenih delavcev, med katerimi bi prav gotovo našli osebo, potrebno socialne denarne podpore. Naj torej romajo prošnje invalidov, Unicefa, Rdečega križa v koš? Ali so podjetja tudi ustanove za odpravljanje socialnih stisk?

Je prav, da odpuščamo delavce in delavke, da bi preživel vitalni del podjetja, ali pa bi bilo bolje obdržati vsa delovna mesta na račun zmanjšanja plač vsem zaposlenim?

Kakšne prijeme svetujete podjetnikom, ko naletijo na določen etični problem?

Obrazcev za reševanje moralnih problemov nimamo, prav tako ne klicne številke, na kateri bi bilo mogoče dobiti instant rešitev. Etično bi bilo postaviti se na stališče drugega ter oceniti problem z več strani, ne zgolj s stališča zahtev lastnikov in poslovne strategije. Pomaga tudi preverjanje možnih odločitev, na primer, če si zamislimo, kako bi ravnali, če bi bil na drugi strani kdo od mojih bližnjih ali poznanih. Premisliti je treba vse mogoče rešitve, se posvetovati, kaj naj bi bila najmodrejša odločitev, skladna z interesi večine, kaj je najmanjše zlo za najšibkejšega ....

Kako bi se dalo povišati etična merila v slovenski družbi?

Medijsko so zdaj odmevnejši slabi zgledi poslovne prakse, dobri ostajajo v ozadju. Etična merila bi se dalo povečati s predstavljanjem pozitivnih zgledov v javnosti in medijih. Prav to, kar je ta intervju. Javno bi morali odpirati dileme v obliki debat na konferencah, v medijih. Predstavljati bi morali rešitve, ki so bile sprejete v oteženih razmerah z upoštevanjem etičnih meril. V medijih bi si zato želel več za prostora za pozitivne premike in manj za kriminal in poročila s sodišč.

Pomembno bi bilo, da se v vzgojni proces vključi vzgoja za vrednote, ki presegajo poudarjeno vrednoto »donos, dobiček«. Vse pa je odvisno o osebnega prepričanja vodilnih ljudi v podjetju. Prav zato je razveseljivo, da tudi pri nas večja podjetja, kot je Telekom Slovenije, uvajajo kodeks poslovne etike, ki določa enaka etična merila za vse zaposlene.

Priča smo bili prehodu iz nekdanje skupne države v neodvisno državo, naslednje leto pa sledi vključitev v Evropsko unijo. Se etične norme drastično spreminjajo pri pomenjenih prehodih iz enega sistema v drugega?

Zelo malo, etične norme so trajne in se počasi spreminjajo.

Se bo število etičnih dilem povečalo ob prehodu v EU?

Mislim, da ne. Pričakujem pozitivni vpliv vrednot, ki so v gospodarskih sistemih držav Evropske unije že splošno v veljavi.

Kaj lahko na področju etičnih meril stori država (imamo denimo Urad za preprečevanje korupcije)?

Pričakujemo, da bodo ustanove, kot je ta urad, spodbujale etično delovanje v raznih oblikah in dosledno sankcionirale morebitne nezakonitosti. Želeli bi, da si pridobijo verodostojnost in spoštovanje. To bo olajšalo osebno odločanje poslovnežev, saj bodo imeli v teh ustanovah zagovornike svojih osebnih vrednot.

Kaj lahko pri tem storijo domače izobraževalne ustanove?


Domače izobraževalne ustanove lahko prevzamejo del naloge za vzgojo za vrednote. Dolgoletne izkušnje tujih ustanov, ki vzgajajo generacije novih poslovnežev, bi nam lahko bile v pomoč.

Tudi Združenje krščanskih poslovnežev opravlja svojevrstno »pedagoško« delo. Poslovnežem podjetnikom omogočamo, da se izobražujejo in hkrati spregovorijo o etičnih dilemah in njihovem reševanju. Nekatera naša srečanja so naravnana na reševanje etičnih problemov na načelni ravni ter ob konkretnih vprašanjih pri vodenju oziroma upravljanju. Organiziramo predavanja na temo etike v poslovnem svetu ter enkrat letno tudi dvodnevno srečanje v Celju na izbrane teme tega področja. Kot predavatelje povabimo ljudi, katerih moralna drža je lahko zgled ali opora drugim. Letošnje srečanje bo namenjeno poslanstvu in vlogi krščanskih poslovnežev v slovenski družbi.

Druga oblika izobraževanja poteka z obiski pri članih – poslovnežih, ki uspešno poslujejo in za katere vemo, da pri delu uveljavljajo visoka etična merila.

Tretja oblika izobraževanja je druženje članov, ki si tudi v svojem poslovnem svetu prizadevajo za uveljavljanje etičnih načel. Takšno druženje je opora posameznikom, ker vidijo, da v svojih prizadevanjih niso sami. Hkrati lahko ob zgledih reševanja problemov svojih kolegov preverijo lastno ravnanje in stališča.

Kakšno je po vašem podoba slovenskega podjetnika v luči etike, jo domači poslovneži upoštevajo v zadostni meri?

V Sloveniji se v poslovnem svetu vse bolj uveljavljajo tudi etična merila. Upoštevajo jih predvsem poslovneži, ki gradijo na dolgi rok.

Sprejemanje in udejanjanje etičnih vrednot je trajen proces, ki poteka ves čas in nikoli ne doseže stanja, ko bi lahko rekli, da se upoštevajo v zadostni meri.

Imate morda kakšne informacije, kako se teh vprašanj lotevajo v tujini?

O tem je mogoče veliko povedati, saj je uvajanje etičnih vrednot trajen proces večine družb v kapitalističnem sistemu. Vse več velikih podjetij v sporočilih javnostim poudarja splošne etične vrednote ter vrednote, ki jih želijo še posebej gojiti v svojem poslovnem sistemu.

V državah, kot so Nizozemska, Velika Britanija, ZDA poteka trajno izobraževanje vodilnih kadrov za etično ravnanje pri vodenju in upravljanju. Inštituti, kot je na primer Institute of Business Etics, London, (www.ibe.org.uk), ponujajo ustanovam in podjetjem pomoč pri izobraževanju ljudi, da razumejo etične dileme in jih rešujejo v luči etičnih vrednot. Bodoče vodilne osebe v podjetjih usposabljajo za pripravo in uvedbo etičnega kodeksa poslovanja v podjetje.

Mednarodno združenje krščanskih poslovnežev organizira vsako leto imenitno poletno šolo poslovne etike, kjer se kot predavatelji zvrstijo na primer direktor City Bank, direktor korporacije Hénkel, vodilni družbe Nestlé ...

Praksa ustanov je tudi, da imajo pripravljene in javno dostopne kodekse etičnega ravnanja zaposlenih. Na srečanju z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Johnnyjem Youngom, ki ga je pripravilo Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije, je ta predstavil kodeks etičnega obnašanja državnih uslužbencev v ZDA.

Lahko sploh delimo družbe na bolj in manj etične?

Da, družbe se razlikujejo. Razlike so očitne tudi med državami z dolgoletno demokratično tradicijo. V nekaterih prinaša upoštevanje etičnih meril in moralna drža osebam ugled in spoštovanje, drugje so deležne posmeha in opazk kot: »Ne bodi neumen«. Marsikje in tudi pri nas je opaziti, da je neupoštevane etičnih vrednot znak liberalnosti, svobodomiselnosti, osvobojenosti od »preživetega«.

V Sloveniji želimo doseči spremembo na boljše. Kot posamezniki in združenje si bomo zato prizadevali, da bodo doslej morda osebne etične vrednote dobile ustrezno mesto v slovenski družbi.