Z novim letom tudi novi ukrepi proti sivi ekonomiji

Po mnenju zakonodajalca je sprejem novele odraz ugotovljenih pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki omogočajo zlorabe pri gotovinskem poslovanju zavezancev za davek in prikrivanje obdavčljivih prihodkov iz dejavnosti. Podatki davčnih nadzorov kažejo, da je problem sive ekonomije posebej pereč pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino. Nikjer zabeleženo gotovinsko poslovanje se širi po celotni dobavni in produkcijski verigi, saj se takšnemu načinu poslovanja prilagodijo dobavitelji blaga in zaposleni, ki dobivajo del ali celotno plačo v gotovini. Za razliko od negotovinskega plačevanja preko transakcijskega računa je preglednost pri gotovinskem poslovanju manjša, prikrivanje prometa lažje in zato bolj razširjeno, odkrivanje tega pa težje in zato manj uspešno. Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri promet na podlagi denarnih prilivov, je nadzor pri gotovinskem poslovanju težji, saj verodostojni kontrolni bančni podatki o gotovinskih plačilih ne obstajajo.

Poslovni subjekti, ki so na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o računovodstvu, Zakona o gospodarskih javnih službah, Zakona o društvih ali na podlagi Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, dolžni voditi poslovne knjige in evidence, so jih v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDavP-2 dolžni voditi tudi za davčne namene.

Dokumenti in evidence iz 31. člena ZDavP-2 se morajo hraniti v fizični oziroma elektronski obliki do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka. S hrambo dokumentacije se namreč zagotavljajo podatki za namene pravilne odmere davka in davčnega nadzora, v katerem davčni organ ugotavlja, ali davčni zavezanec pravilno izvaja oziroma upošteva zakone o obdavčenju in zakon o davčnem postopku (prvi odstavek 32. člena).

Zavezanci za davek se lahko prosto odločijo o tem, ali bodo poslovne dokumente in evidence vodili v fizični ali elektronski obliki. Zavezanci, ki elektronsko obdelujejo podatke, so pri tem dolžni upoštevati pravila in zahteve, ki jih za davčne namene določa 38. člen ZDavP-2 (izdelava podatkov v določenem formatu, hramba, dostop itd.).

Pogoj za obračun in odmero davka od dejansko ustvarjenega obdavčljivega prometa in dohodka poslovnih subjektov je dosledna izdaja računov za opravljen promet blaga in storitev in evidentiranje resničnih podatkov o izdanih računih v poslovnih knjigah in evidencah. Da bi to zagotovili v čim večji možni meri in s tem omejili neevidentirano gotovinsko poslovanje, obenem pa omogočili učinkovitejše izvajanje nalog davčnega organa, se uvajajo nova pravila v zvezi z izdajo ročno izpisanih računov poslovnih subjektov. Na podlagi veljavne ureditve namreč lahko zavezanci za davek sami določajo način izdajanja računov, sami se odločajo o tem, ali bodo za izdajo računov uporabljali računalniške programe in elektronske naprave ali bodo izdajali ročno izpisane račune. V primeru ročno izpisanih računov se prav tako lahko samostojno odločajo o obliki izdanih računov, saj so v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) predpisani le obvezni podatki na računu.