Z desko na valovih

Adrenalina že(l)jni ljudje imajo na seznamu športov gotovo tudi deskanje na valovih. Toliko bolj, ker se vse skupaj največkrat odvija ob nekaterih najlepših plažah na svetu, kjer so valovi še posebej visoki. Stopnja nevarnosti (in količine sproščenega adrenalina) je seveda odvisna prav od velikosti in temu ustrezne moči valov. Pa čeprav lahko že manjši, le dvometrski val poskrbi, da ste tudi več sekund pod vodo. Slovencev, ki se ukvarjajo z deskanjem na valovih, ni veliko, najverjetneje tudi zato, ker v Sloveniji in njeni bližini ni atraktivnih plaž z visokimi valovi, pa tudi sicer je jadranska obala, kar se deskanja na valovih tiče, še neraziskana.

Sicer pa ima deskanje na valovih zanimivo zgodovino. Tako je leta 1777 kapitan Cook na potovanju okoli sveta na Havajih opazil novo obliko športne zabave, s katero so se kratkočasili domačini, predvsem tisti modre krvi. Deskanje je bilo namreč sprva šport kraljev ter del vere in običajev. 130 let pozneje je desko v Kalifornijo prinesel George Freeth in začel s predstavitvami. Deskanje je v ZDA kmalu postalo zelo priljubljeno – kot del življenja ter upora proti staršem in državi. Deskanje je takrat šlo roko v roki z zabavami, ženskami in seveda alkoholom. V Evropi začetki deskanja segajo v leto 1923 (Velika Britanija), a šele po drugi svetovni vojni se je dejansko razmahnilo. Točen datum, kdaj so z deskanjem na valovih začeli v Sloveniji, ni znan (a zagotovo šele v devetdesetih). Mnogi so sprva mislili, da deskanje pri nas sploh ni mogoče, zdaj pa je občasno deskanje v Piranu nekaj običajnega. Seveda pa pri naključnih sprehajalcih še vedno vzbuja začudenje.

Komu je namenjeno

Športi, tesno povezani z vodo, v zadnjih letih vse bolj pridobivajo na priljubljenosti in tudi z deskanjem na valovih ni nič drugače. Čeprav načeloma naj ne bi bilo starostnih omejitev, pa pri učenju v klubih kot najnižjo starostno mejo omenjajo 16 let. Kot pravijo zato, ker mora biti tisti, ki se uči deskanja, oseba, ki zna poskrbeti zase in imeti dovolj odgovornosti, da ne počne neumnosti. Deskanje na valovih je namreč lahko tudi nevarno, še posebej pri previsokih valovih in na mestih, ki za to športno obliko niso najprimernejša. Prav zato je najprej smiselno obiskati tečaj, kjer vas naučijo osnov – predvsem to, katero nogo boste na deski imeli spredaj (se pravi ali ste goofy ali regular). Prvi pogoj učenja pa je seveda plavalno znanje.

O prostoru vadbe

Deskanje se morebiti zdi enostavno, a videz zagotovo vara. Že samo priveslati čez valove je vse prej kot lahka naloga. Morje pa je dostikrat lahko zelo zahrbtno. No, “placev” z možnostjo deskanja po vsem svetu ne manjka. V Atlantiku so predvsem priljubljeni kraji v Franciji (od severa proti jugu in španski meji), Španiji in na Portugalskem, nekoliko manj pa na Norveškem, Danskem, v Nemčiji, na Švedskem … predvsem zaradi hladne vode. Zapisati velja še Veliko Britanijo, najštevilčnejšo deskarsko nacijo v Evropi. V Sredozemlju so valovi jeseni, pozimi in spomladi, poleti pa zelo redko. Prav lahko se tudi zgodi, da ustreznih valov ni ves teden ali celo več. V Jadranu lahko deskanje opišemo z majhno začetnico, saj je omejeno zgolj na zimo. Voda ima tedaj največ 10 stopinj Celzija, zunanje temperature so tudi pod ničlo. V Sloveniji je moč deskati pred Piranom in Fieso (ko piha burja), na Hrvaškem pa pred Umagom in Medulinom (ko piha jugo).

Oprema

Deskanje na valovih je lahko poceni ali pa tudi razmeroma drag šport. Odvisno pač, kdaj in kako se ga lotite. Na seznamu opreme so tako lahko deska, nepremočljiva obleka, rokavice, posebni čevlji, vrv in vosek.

Prva deska naj bo velika in debela – tako ima večjo prostornino in bolje plava. Se pravi je stabilna in dopušča napake pri vstajanju (ki jih krajša deska ne). Deska za začetnike je dolga med 2,1 do 2,6 metra in narejena iz trpežne pene, neobčutljive na udarce (na začetku ponavadi prihaja do udarcev ob tla, v kakšen kamen, skalo). Cena deske je od 100.000 tolarjev naprej. Mnogi si desko izdelajo kar sami, vendar to zahteva znanje, potrpežljivost in čas.

Zelo pomembno vlogo ima tudi vrv (od 2000 tolarjev), ki si jo deskar priveže na zadnjo nogo. V preteklosti so morali deskarji po “orodje” na obalo vsakič, ko so padli. Posebej nevarno pa je bilo izgubiti desko sredi morja in biti prepuščen na (ne)milost valovom.

Kar zadeva obleko, velja naslednje reklo – boljšo kot si kupite, manj vas bo zeblo. Obleka ima lahko dolge hlačnice in rokave, lahko tudi kratke, in je različnih debelin. Pomembno je, da je tesna, tako da voda ne priteče do gole kože. Obleka pride v poštev predvsem, ko je oblačno ali dežuje, pa seveda zjutraj in zvečer, ko še ni sonca ali piha. Severno in v drugih mrzlih vodah pa je obvezna toplejša različica. Obleka stane od 30.000 pa vse do 100.000 tolarjev, splača pa se jo kupiti v mestu, kjer imajo znana podjetja tovarno, saj je precej cenejša (Quicksilver pri Biarritzu, RipCurl pri Peniche).

Čevlji imajo dve nalogi: da deskarja ne zebe v noge in da se na grebenu ne poškoduje. Cena je od 10.000 tolarjev naprej.

Desko je vsakič treba premazati z voskom (300 tolarjev). Namesto voska so v prodaji tudi gumijaste nalepke. Ko je deska premazana, mora biti vedno obrnjena s “fini” navzgor, sicer se lahko vosek uniči.

Drugi stroški

Dodatni stroški so povezani predvsem s potovanji na tujem. Slovenskim deskarjem slovenska in hrvaška obala nista poseben izziv, saj so valovi premajhni in temu primerno nezahtevni.

Učinki vadbe na podjetnika/podjetnico

Vsaka vadba (in deskanje na valovih ni izjema) ima določene pozitivne učinke, ki vplivajo na izboljšanje vitalnih funkcij, hkrati pa vzdržujejo telesne sposobnosti na določeni ravni. Učinki vadbe so najprej vidni na mišičevju nog in tudi trupa, ki postane krepkejše. Del deskanja je tudi plavanje, priporočljivo za ljudi pod stresom, krepi pa srce in poživlja krvni obtok. Vse skupaj vodi k boljšemu počutju, to pa k večji zbranosti pri sprejemanju odločitev. Ne smemo pa pozabiti niti na zgorevanje maščob in lepše oblikovano telo.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Zaposleni v podjetju imajo praviloma precejšnje delovne obveznosti, z malo prostega časa. Prav zato je čas, namenjem športnim dejavnostim, potrebno kar najbolje izrabiti. Najučinkovitejša vadba naj bi potekala dva do trikrat tedensko. Če živite v bližini morja, kjer je deskanje mogoče, je lahko idealna sprostitev pred službo, nekje med 7. in 9. uro. Ne pozabite na pravilno dihanje, ki mora biti ritmično, zadrževanje sape odpade.

Motivacijski vidik

Deskanje na valovih se na prvi pogled zdi individualni šport, a je smiselno, da se ga učite in v njem uživate ob pomoči prijatelja (poslovnega partnerja?). Skupinska vadba namreč zbližuje ljudi, če pri deskanju padete v valovitem morju, pa se lahko prijatelj znajde tudi v vlogi rešitelja.

P. S.: Do odgovorov na vprašanja o deskanju na valovih smo se prebili s pomočjo strokovnjakov s spletne strani www.ujusansasurfklub.si..

Kaj je dobro vedeti?
Preden greste v vodo, se pozanimajte, katera plaža je primerna za začetnike. Med ogrevalnim raztezanjem na obali opazujte, kje v morju deskarji sedijo na svojih deskah (tam se namreč začno valovi). Če so na plaži tudi kopalci in reševalci, je z zastavami označeno, kje lahko deskate. Pozanimajte se tudi o morskih tokovih, ki utegnejo biti za deskarja zelo nevarni.

Padci kot del deskanja
Padci so sestavni del deskanja na valovih. Pri vsakem padcu ste pod vodo. Ko pomolite glavo iz vode, si jo pokrijte z rokami, da vas po nesreči ne zadene deska. Zaradi sebe in drugih v morju pazite, kje imate desko. Ko padete in vas val zalije, se mu pustite in izplavajte, ko gre val mimo. Drugače ravnajte le v primeru, ko je dno skalnato in nevarno, da vas potolče. Če deskate na grebenu s skalami, je koristna čelada. In še tole: bolj ko boste desko namazali z voskom, manjkrat boste padli.

Pravila deskanja

• Moj val - deskar, najbližji valu, ki se lomi, ima prednost.
• Vrivanje - če gre val na vas in je eden izmed deskarjev že na njem, ne smete tudi sami loviti vala.
• Pedlanje - ko “veslate” ven, nekdo pa že deska na valu, naj bi praviloma šli mimo njega in to na strani, kjer se val lomi.
• Pazite na svojo desko - ko “veslate” ven prek pene, vam včasih izpuli desko in jo odnese nazaj. Če je gneča, pazite, da ne zadenete koga za sabo. Če vam bo deska “plesala” po zraku in vodi, ne boste preveč priljubljeni.

Zanimiv “surfarski” pregovor: Če “surfate” s prijateljem, se nevarnost, da vas poje morski pes, prepolovi!