Z davkom na premoženje večje vrednosti bodo obdavčene tudi nepremičnine podjetij v neposlovni rabi

Avtor: Mojca Kunšek | Objava: 13.05.2013

V minulem letu sprejeti Zakon za uravnoteženje javnih financ je uvedel tudi obdavčitev nepremičnega premoženja večje vrednosti.


Na podlagi 191. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je do konca leta 2012 veljalo, da se z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 1.000.000 evrov. Med nepremično premoženje pa se je uvrščalo vse nepremičnine, razen nepremičnin za poslovno in industrijsko rabo ter za javni namen, pri čemer je bil v pomoč šifrant dejanske rabe nepremičnin na podlagi registra nepremičnin.


S 1. januarjem 2013 so bile navedene določbe razveljavljene, veljati pa je začel Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314), ki je določil nekoliko spremenjena pravila obdavčitve nepremičnin večje vrednosti.


V skladu s 60. členom ZIPRS1314 je namreč od 1. januarja 2013 dalje predmet obdavčitve nepremično premoženje na območju Republike Slovenije, kot je na podlagi stanja na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirano v registru nepremičnin, ki pripada istemu lastniku, kadar njegova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 evrov. S tem je zakonodajalec zaobjel bistveno širši krog davčnih zavezancev, kot je bilo to prvotno določeno.

Tudi v tem primeru velja, da je za določitev davčne osnove merodajna posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se davek odmerja, pripisana nepremičnini v registru nepremičnin.

Za nepremičnine, ki se obdavčijo, se štejejo vse nepremičnine, razen poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen, kot so določene v tretjem odstavku 60. člena ZIPRS1314. Čeprav je bil tudi tu namen zakonodajalca izvzeti iz obdavčitve nepremičnine, v katerih se opravlja dejavnost ali so namenjene širšim javnim koristim, pa je pri izvajanju teh določb uvedel nekaj varovalk, na podlagi katerih je lahko obdavčeno tudi nepremično premoženje podjetij, čeprav le-ta opravljajo dejavnost.



Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *