Z bahanjem ne boste uspeli

(Big Stock Photo)

Na Finskem je precej stvari sila preprostih in jasnih. Tako kot, denimo, že njihova zastava, ki o deželi na kratko - kot je to tu v navadi - pove veliko: sestavljena je iz dveh barv: bele, ki predstavlja sneg in modre, ki predstavlja jezera. Obojega je tu v izobilju, jezer je okoli 190 tisoč. Njihova dna so zelo primerna za njive, zato so jih veliko že izsušili, vendar je pridelava hrane zaradi klimatskih razmer primerno skromna. Obdelane zemlje je le za okoli pet odstotkov celotne površine države, je pa zato kar tri četrtine dežele gozdnate. Iz tega je mogoče sklepati dvoje: da je lesna industrija zelo razvita, pridelava hrane pa precej manj. Torej je v obeh dejavnostih veliko poslovnih priložnosti.

Znali so izkoristiti vstop v EU

Lesna industrija, predvsem v žaganem lesu, nenehno povečuje svojo dejavnost, predvsem zaradi številnih naročil iz azijskih dežel. Trgovske verige prehrambenih artiklov kar naprej širijo svojo ponudbo, zato so vedno odprti za nove ponudnike živilsko prehrambenih artiklov. Nekaj slovenskih podjetij je že poskusilo na ta trg plasirati nekaj svojih izdelkov, a jim zaradi drugačnih okusov in navad ter premalo vztrajnosti pri prodoru na trg ni uspelo. Za uvedbo novega izdelka na finski trg so običajno potrebne obsežne promocijske aktivnosti, so nam povedali sogovorniki s finskimi izkušnjami.

Finska ima zelo dobro razvito kovinsko, elektronsko ter tehnično industrijo, ki skupaj prispevajo 50 % izvoza, lesna industrija pa še 30 %. Veliko izvažajo različne lesne izdelke, kot so papir, lepenka in kartonska embalaža. Vstop v Evropsko unijo, leta 1995, so znali dobro izkoristiti, saj se je od takrat bliskovito razvila informacijska in komunikacijska industrija ter industrija zabavne elektronike. Država je na samem svetovnem vrhu glede naložb v šolstvo, raziskave in razvoj.