Vzor za potujoče trgovine

16 do 17 vasi dnevno, 60 do 70 prevoženih kilometrov, dvakrat na teden v vsaki vasi. Jožica Jež iz vasi Lože na Vipavskem s svojo potujočo trgovino že dve leti in pol obiskuje od ponedeljka do sobote okrog 100 vasi. Sicer ima trgovino v vasi že 15 let, vendar se ji je v zadnjih letih prodaja občutno zmanjšala, saj ljudje večinoma nakupujejo v večjih trgovskih središčih, v vaški trgovini pa se to zelo pozna. Trgovino v vasi ima tako odprto eno uro zjutraj in eno uro popoldan, preostali del časa pa je na terenu. Zaposlenega ima šoferja, ki jo vozi naokoli. Praktično dela več kakor 12 ur na dan. Po 9 ur je samo na terenu, to je od 8 do 17 ure, ob sobotah tudi do 18 ure.

Idejo za tako trgovino je dobil njen mož, ko je videl v trgovino preurejen kombi v okolici Ročinja. Poskusili so in tako najprej začeli z manjšim, tri in poltonskim kamionom. Dokaj hitro so ugotovili, da je kamion premajhen, saj je moral poleg kamiona vsak dan na pot še spremljevalni kombi, ki ga je Jožica kar sama vozila, sicer jim ni uspelo priti do konca dnevne poti, ne da bi jim česa zmanjkalo. Tako so marca letos kupili večji kamion.  

Njena potujoča trgovina je postala pravi vzor drugim podobnim trgovinam, saj je njen kamion urejen v pravi mini market, po katerem se lahko ljudje sprehajajo in izbirajo iz nakupovalnih polic, kakor da bi bili v klasični trgovini. Celo inšpektor, pravi Jožica, se ni mogel načuditi, kako urejena je njena »trgovina«. Inšpektor jo je celo fotografiral in fotografije poslal drugim tovrstnim podjetnikom kot zgled.  

V trgovini lahko dobite praktično vsa živila, ki jih potrebuje nezahtevno gospodinjstvo. Cene so take kakor v običajni trgovini. Seveda ne more tekmovati z večjimi trgovskimi centri, a zaradi kamiona Jožica ni dvignila cen, čeprav pomeni precej več dela. Vsak dan mora po končani dnevni turi zvečer napolniti še police potujoče trgovine, da gre lahko zjutraj spet na pot.   

Kamion so v trgovino preuredili sami, saj bi jih predelava skupaj s kamionom stala 17 milijonov tolarjev. Prazen kamion je stal 11 milijonov tolarjev. 

Kot pravi Jožica, so ljudje potujočo trgovino zelo dobro sprejeli. »Vsi so presrečni, da si lahko kaj kupijo sami.« Pretežno gre za starejše ljudi, ki nimajo prevoza in nočejo obremenjevati drugih. Na Krasu razen Kazelj nima nobena vas več trgovine. Ne splača se, pojasnjuje Jožica. Če pride v trgovino le 10 kupcev na dan, ne moreš preživeti. S potujočo trgovino zdaj pokrivajo Kras in pol Vipavske doline. S predsedniki krajevnih skupnosti so se dogovorili za približno uro, ob kateri se ustavijo v posamezni vasi. Postanki so dolgi od 10 do največ 30 minut. Če je vas bolj raztegnjena, se v njej ustavijo tudi 2- ali 3-krat. Ljudje so se navadili na to, kdaj pridejo, tako da jih počakajo. »Mogoče zveni smešno«, pravi Jožica, »ampak s potujočo trgovino smo prinesli tudi novo vaško vzdušje. Ljudje se spet srečujejo na enem mestu in poklepetajo, medtem ko nas čakajo. To se je z zaprtjem malih trgovin izgubilo.«  

Za zdaj poslujejo v petih občinah. Najbolj prijazna občina je goriška, ki je z odprtimi rokami sprejela pobudo za potujočo trgovino. Dovoljenje za poslovanje so dobili po vseh majhnih krajih v tej občini, kjer ni trgovin, brez plačevanja prispevka. Največ težav so imeli v domači, vipavski občini, v kateri so morali plačati celo takso. Druge občine niso delale težav.