Vstop na finančni trg

Finančni trg je izredno širok pojem. Zajema vrsto storitev, ki jih lahko označimo kot finančne naložbe. Med seboj se te storitve tako zelo razlikujejo, da jih že kar težko mečemo v isti koš. Finančne storitve bom podrobneje opisal v prihodnji številki: namen posameznih storitev, njihovo uporabnosti in nevarnosti, ki ob tem prežijo na vlagatelja. Namen mojega tokratnega pisanja pa je bolj priprava na vstop na trg finančnih storitev oziroma ocena glede primernosti vstopa.

Področje financ je za širšo javnost precej zamegljen in abstrakten pojem. Kdor se ne srečuje z vrednostnimi papirji, krediti, lizinškimi posli in različnimi vrstami depozitov in zavarovanj vsak dan, zelo težko sledi aktualnemu dogajanju na tem področju, še teže pa se poglobi v ozadje posameznih dogodkov. Zadnji tak primer je denimo zloglasni nakup SIB banke. Prepričan sem, da velika večina javnosti, kljub izredno močni medijski spremljavi dogajanja, ni dojela jedra dogajanja, zaradi katerega je do afere sploh prišlo, prav tako pa ji neznana ostaja tudi metodologija reševanja banke iz težav. Na tem mestu ne bi rad pojasnjeval teh dogodkov, ker ne verjamem, da bi bil lahko prepričljivejši kot drugi mediji, SIB banko sem le omenil kot enega izmed primerov abstraktnosti finančne scene.

Pravočasen vstop in izstop

Je že tako, da se priljubljenost finančnih poslov med širšo populacijo zviša predvsem takrat, ko se v medijih začnejo pojavljati novice o lepih donosih in zaslužkih nekaterih udeležencev. Žal je takrat mnogokrat že prepozno. Finančni trgi zahtevajo od udeležencev stalno pripravljenost na vstop na trg, podobno pa je tudi pri izstopu iz trga. Z nakupom določenega vrednostnega papirja ob pravem trenutku smo namreč šele na pol poti. Za ugoden finančni izid posla, moramo to naložbo ob pravem trenutku tudi prodati. Dokler nam naložba raste, se nam sicer povečuje nerealizirani dobiček, ki pa se lahko ob obratu na trgu kaj hitro spremeni v izgubo. Svoje naložbe moramo zato ves čas imeti pod nadzorom in biti pripravljeni na morebiten izstop iz trga, če ocenimo, da dogajanje v prihodnosti ne bo več omogočalo nadaljnjih zaslužkov.

Kot rečeno, vsi pač nimajo časa za stalno spremljanje svojih naložb, prav tako pa tudi ne znanja za pravilno oceno razmer na trgu. Po mojem mnenju pri večini prav pomanjkanje znanja pomeni največje tveganje ob začetku njihovega delovanja na finančnem trgu. Kdaj in kako torej začeti?

Trg posojil in kreditov

Prvo vprašanje, ki se nam zastavlja je, kaj od finančnega trga pričakujemo. Če želimo na trgu nekaj dodatnega zaslužiti, so namreč primerne povsem druge storitve kot takrat, ko na primer želimo na trgu poiskati dodatna sredstva za svoje poslovanje. V slednjem primeru se bomo obrnili na trg posojil in kreditov. Na tem trgu iščemo finančne vire , kjer bo našstrošek vračanja kar najnižji. Tovrstni posli so primerni za pravne in fizične osebe, glavno in praktično edino vprašanje, ki si ga mora posamezna oseba zastaviti, preden se odloči za zadolževanje pa je, ali je v trenutku sklenitve zavarovanja, pa tudi v celotni dobi odplačevanja posojila, zmožna poravnavati obveznosti, ki nastanejo z najemom posojila.

Kreditojemalec si namreč ne more privoščiti, da bi se zadolžil bolj, kot je zmožen plačevati. Deloma ga sicer pred tem varujejo kreditodajalci, ki mu ne dajo neomejene količine kreditov, deloma pa mora za svojo plačilno sposobnost poskrbeti tudi sam. Vedno mora imeti pripravljen rezervni načrt vračila kredita, če bi mu glavni vir, iz katerega črpa sredstva za vračilo, usahnil.

Precej je sicer odvisno tudi od vrste in zavarovanja posojila. Če posojilo uporabite za nakup, denimo, manj tveganih vrednostnih papirjev, stvar ni tako delikatna. Če niste več sposobni vračati posojila, vrednostne papirje enostavno prodate in poplačate posojilo. Nekoliko težje je na primer, če se odločite za posojilo za nakup avtomobila. Vrednost avtomobila praviloma pada veliko hitreje, vmes pa lahko z njim doživite še prometno nesrečo, ki vam njegovo vrednost zbije na mnogo nižjo raven. Če se takrat znajdete v likvidnostnih težavah, se boste iz njih veliko teže izvlekli. Avtomobila ne boste mogli prodati za primerno visoko vrednost, in takrat pride do izraza druga pomembna spremenljivka posojila: način zavarovanja posojila. Posojilodajalci običajno zahtevajo, da je vrednost stvari, ki jo damo v zastavo, precej višja od zneska posojila. Tako se mnogokrat ljudje odločajo za zastavo nepremičnin. To pa utegne biti spet izredno nevarno.

Posojilodajalec ima namreč pravico, da našo nepremičnino, če ne vrnemo posojila, prek sodišča na dražbi proda, sebi izplača dolgovani znesek, preostali znesek pa dobi neplačnik, ki mu je bila nepremičnina odvzeta. Zopet pa se tu pojavi težava, ker se praviloma na dražbah nepremičnine prodajajo pod njihovo realno vrednostjo in tako dolžnik še dodatno izgubi. Pri kreditnih poslih torej velja skrajna previdnost in dobra preučitev pogojev, pod katerimi pridobivamo posojilo.

Finančni posli za dodatni zaslužek

Precej drugačna zgodba je pri finančnih poslih, pri katerih želimo nekaj dodatnega zaslužiti. Tu imam v mislih predvsem nakupe vrednostnih papirjev, točk vzajemnih skladov in različne vrste varčevanj v depozitih.

Trenutek, ko se pravna ali fizična oseba odloči za vstop na trg tovrstnih poslov, je še težje najti kot pri posojilnih poslih. Pri slednjih nas namreč položaj mnogokrat sam prisili v to, da se zadolžimo. V tem primeru pa moramo sami oceniti, ali smo v določenem trenutku sposobni del sredstev naložiti in se jim tako za določen čas odpovedati. Kako to ugotovimo?

Na finančnih trgih velja osnovno načelo, da moramo biti pripravljeni na to, da denar, ki ga namenimo za nakupe vrednostnih papirjev, lahko pogrešamo na dolgi rok. Drugo pravilo je, da ne smemo vnaprej vkalkulirati dobičkov, ki jih še nismo realizirali, kajti v vsakem trenutku se nam lahko izmuznejo iz rok.

Predvsem prvo pravilo je izredno pomembno. Če kupujemo dolžniške vrednostne papirje (o njih nekaj več besed v prihodnji številki Podjetnika), ne moremo vnaprej vedeti, kdaj bo določen vrednostni papir zrel za prodajo. Tako ne moremo vnaprej načrtovati pokrivanja morebitnih likvidnostnih težav našega podjetja z zmanjševanjem finančnih naložb, saj ne vemo, ali bo v tistem trenutku za njihovo prodajo primeren čas.

Načrtovanje finančnih naložb v podjetju

Pomembno je torej, da si kot podjetje izdelamo načrt poslovanja in pokrivanja likvidnostnih lukenj ter potem presežna sredstva, ki nam ostanejo na voljo tudi po pokritju vseh stroškov, namenimo za tovrstne finančne naložbe. Upoštevati moramo, da trenutno stanje v podjetju ni obenem tudi dolgoročna slika, zato je potrebna dodatna kalkulacija predvidenih naložb v prihajajočem obdobju. Paziti moramo tudi na sezonsko komponento, če je seveda ta pri našem poslovanju prisotna. Upoštevati moramo tveganja, ki se pojavljajo v obliki nastopa dodatnih konkurentov na trgu, kar bi pomenilo, da bomo morali več nameniti za trženje/oglaševanje. Skratka, pred nastopom na finančnem trgu je potrebna zares temeljita analiza trenutnega in načrtovanega finančnega stanja v podjetju in obsega presežnih sredstev, ki jih lahko namenimo za nakup raznovrstnih finančnih instrumentov.

Finančne naložbe fizične osebe

Podobno je tudi, če se za naložbe odločamo kot fizična oseba. Ne smemo si privoščiti, da v vrednostne papirje naložimo vsa svoja sredstva, če nas denimo v prihodnjih nekaj mesecih čakajo višji življenjski stroški, kot sta denimo plačilo davkov ali nakup novega avtomobila. Vedno moramo imeti pred očmi dejstvo, da nobena finančna naložba ni popolnoma varna. Z donosnostjo finančne naložbe se stopnjuje tudi tveganje in s tem možnost, da z naložbo več izgubimo kot dobimo. Pred nastopom na trgu torej skrbno pregledamo svoj načrt finančnih prihodkov in stroškov v naslednjih nekaj mesecih in šele potem, če ugotovimo, da ni nevarnosti, da bi se znašli v likvidnostnih težavah, posežemo na trg.

Na trg prav tako nesmemo poseči z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo naenkrat. Prav lahko se namreč zgodi, da imamo pri svojih nakupih smolo in posežemo na trg, ko so nakupni tečaji najvišji. Na trg moramo zato vstopati postopoma, s predhodno izdelavo košarice naložb, v katere nameravamo usmerjati svoja sredstva. Če so sredstva, ki jih namenjamo za finančne naložbe, razmeroma večji zneski, je koristno, da jih razpršimo med več vrst finančnih naložb z različnimi stopnjami tveganja. O načinih razpršitve tveganja bom več povedal v prihodnjih številkah Podjetnika, ko bom izdelal tudi vzorčni portfelj, katerega donose bomo nato spremljali vsak mesec.

Najprej posvet s strokovnjakom

V vsakem primeru vsem bralcem, ki se na trg finančnih storitev odpravljate prvič, svetujem, da se prej posvetujete z nekom, ki se s finančnimi naložbami ukvarja profesionalno. Posli na finančnih trgih so razmeroma preprosti za stranke, če te prej dojamejo njihovo logiko delovanja. Če vam osnove niso jasne, boste izredno težko sledili spremembam na trgu in tveganje, ki mu boste izpostavljeni, se bo drastično povečalo. Storitve, ki jih ponujajo posamezne finančne ustanove v Sloveniji, se med seboj zelo razlikujejo, tako po načinu delovanja kot tudi po kakovosti. Tako kot pri vseh poslih velja tudi pri finančnih ustanovah, da najcenejše ni vedno najprimernejše, pogosto pa ni najboljša niti tista organizacija, ki je medijsko najdejavnejša.

Stranka naj se torej pred vstopom na trg oglasi v več konkurenčnih organizacijah, zbere kar največ informacij, te potem primerja glede na kakovost storitve ponudnikov in njihovo raven strokovnosti ter se na koncu odloči za enega od njih. Zaveda naj se tudi tega, da v večini tovrstnih poslov stranka ni vezana le na enega ponudnika in da ga lahko, če z njegovimi storitvami ni zadovoljna, razmeroma preprosto zamenja.