Vsi mediji pornografije

Samo ameriška pornografska industrija ustvari na leto več kot deset milijard dolarjev prometa, od tega štiri milijarde samo z VHS-filmi. Nič čudnega, da je ena največjih evropskih pornografskih hiš Private svoje delnice ponudila na ameriški tehnološki borzi Nasdaq, nato pa tudi na frakfurtski borzi.

Nastanek sodobne pornografije

Moderna pornografska industrija (v začetku je šlo za izdajanje pornografskih revij v novi barvni tehniki) se je najprej razvila na Švedskem, Danskem in tudi v Nemčiji, kjer so vplivi spolne liberaliziacije omogočili ohlapnejšo moralno regulacijo in cenzuro. Takšne razmere so v teh državah omogočile, da so se pojavili prvi velikopotezni komercialni producenti pornografije. Tako je na Švedskem Berthe Milton leta 1967 ustanovil verigo revij Private in izoblikoval pravila komercialne trde pornografije, ki so jih povzeli tudi drugje. Evropske pornografske družbe so bile tudi prve, ki so izkoristile nove tehnologije in svojo produkcijo ter se usmerile na nove medije, kot so film in video.

Kako je (bilo) pri nas

Če je bila pornografija v zahodnih državah obravnavana kot običajno potrošno blago, pa je bilo v Jugoslaviji vse, kar se je navezovalo nanjo, podvrženo zakonskim sankcijam. Do leta 1976 je bil v veljavi celo zakon, po katerem je posamezniku grozila zaporna kazen do treh let, če so pri njem našli več kot en izvod pornografske revije.

Slovenija je pornografijo po tihem legalizirala že leta 1986, ko so v ljubljanskem kinu Sloga (zdajšnji Dvor) prvič v zgodovini na javnem mestu zavrteli porno film Strasti. Sledil je Vroči kaj, ki je leta 1989 razburil javnost z naslovnico, na kateri se pojavila necenzurirana felacija. Velik finančni uspeh je spodbudil časopisno podjetje Večer, da je izdalo še Kaj Special in Playstar, Delo Revije pa je izdalo slovensko-srbohrvaško različico revije Private. Nova država je prinesla tudi nove založniške poskuse: Top secret, Top secret special, Zebra, Vroči Weekend, Supervroči Weekend, toda ostali so le redki.

Pornografija in trg

Obstaja več trgov, na katerih se pojavlja pornografski material, dejavnosti pa se razlikujejo glede na medij, vsebino in distribucijo. Na podlagi takšne ugotovitve so nastale številne klasifikacije pornografije. Tako se je glede na vsebinsko eksplicitnost in neposrednost pornografija začela deliti na mehkejšo in tršo različico. Gledano z vidika distribucije pa pornografijo delimo na naslednje kategorije: pornografski tisk, filmska in video pornografija, pornografija prek kabelske in satelitske TV ter računalniško posredovana (internetna) pornografija.