Vse se spreminja, problemi ostajajo isti

V Sloveniji imamo dva velika shoda gospodarstvenikov, katerih se udeleži tudi večina ministrov ali vsaj njihovih namestnikov. Prvi so majski dnevi obrti in podjetništva, ki jih organizira Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, drugi pa je Vrh slovenskega gospodarstva, ki ga v novembru organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Na obeh dogodkih gospodarstveniki predstavijo vladi svoje probleme in zahteve in dobijo zagotovila, da jih bo vlada proučila in seveda, če bo le v njeni moči (kako priročna izjava za podobne priložnosti), uresničila.

 

Seznam zahtev, ki letijo na vlado, je vedno dolg. Na prvem dogodku so jih zbrali kar 93. Na Vrhu slovenskega gospodarstva minuli mesec pa so zapisali 13 temeljnih zahtev. Če pogledamo oba seznama in še sezname iz minulih let, vidimo, da ključne zahteve ostajajo enake. Zagotoviti pravno državo, urediti plačilno disciplino, zagotoviti finančne vire za gospodarstvo, zmanjšati obremenitve s prispevki in tako naprej. Res je, vlade vsako leto uresničijo kar veliko zahtev, a tisti najbolj pereči v glavnem ostajajo iz leta v leto isti.

 

V zadnjih dneh smo brali, kako se je potencialni tuji investitor odpovedal proizvodnji 3D očal v Mariboru, s čimer je odplavalo po vodi 500 novih delovnih mest. Razlog je zelo značilen za Slovenijo – neskončno dolgi birokratski postopki, medtem ko so kupci s pogodbami že pritiskali na potencialnega investitorja. In se vprašamo: »Če vlada ne zmore moči za podporo vlagatelju, ki prinese 500 novih delovnih mest, kako naj si podporo in posluh obeta podjetnik, ki odpira desetkrat, dvajsetkrat, petdesetkrat manj delovnih mest?«

 

Medtem ko tavamo v prostem teku, po svetu prihaja do nevarnih sprememb. V tej številki pišemo o črnogledih gospodarskih napovedih za prihodnja leta. Stephane Garelli, avtor svetovne lestvice konkurenčnosti, napoveduje velike težave zaradi ogromnih javnih dolgov razvitih držav, višanje davkov, tiskanje denarja, inflacijo. Kot protiutež upehanim »bogatim« državam napoveduje močan vzpon hitrorastočih trgov predvsem v Jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki, kar lahko pripelje do valutnih in še kakšnih vonj. In da ne bi bilo vse videti brezupno, pove tudi, kje se vendarle skrivajo priložnosti za podjetne.

 

Velja prisluhniti tudi tistim podjetnikom, ki po dveh letih svetovne krize še vedno rastejo, odkrivajo nove priložnosti in imajo ambiciozne načrte. Njihovo sporočilo je: »Svet se je spremenil, gospodarstvo se je spremenilo, vaši kupci, tudi če so ostali isti, so spremenili nakupne navade. Ne čakajte, da se vse skupaj vrne v čas pred krizo. Raje se spremenite tudi vi.«

 

Nekaj pa bo očitno ostalo enako tudi prihodnje in še kakšno naslednje leto – seznami zahtev vladi.