Vsak dan nov izziv

»Sorry, oprostite za zamudo,« se je opravičil, potem ko sem ga po prvem stiku prek sodobnih sredstev internetnega komuniciranja nekaj tednov zaman lovil po vsem svetu in ga končno le ujel na drugi strani komunikacijskega medija. Človek z osmimi podjetji v Španiji, Ameriki, Argentini, Mehiki in na Kitajskem je pač težje izsledljiv in dosegljiv. Zlasti še, če vemo, da morajo v njegovem vsakdanu najti prostor tudi obveznosti gostujočega profesorja na univerzah v Barceloni in Gironi ter še kup drugih stvari, ki jih počne z enako zavzetostjo. Poleg vsega je od lanskega junija tudi član upravnega odbora nogometnega kluba Barcelona. Skratka, kljub sodobni komunikacijski tehnologiji, ki je mimogrede tudi osnovna dejavnost njegovih podjetij, se je do predstavnika globalnega poslovneža nove generacije, kakršen je Didac Lee, sila težko prebiti.

 

 

»Vsak dan se moram zbuditi v projekt, ki me vznemirja. Življenje je preprosto prekratko, da bi ga zapravil s posedanjem ob kavi oziroma s počasnim tempom. Moja življenjska filozofija je 'vsesplošna zabava na trajnostni način',« pravi Didac Lee, Španec s kitajsko‑tajvanskimi koreninami, ki se je pred 37 leti rodil v mestu Figueras, sto dvajset kilometrov od Barcelone. Ne mara besede nemogoče. Ta je zanj samo izgovor, ker nečesa ne moremo doseči na hiter način. »Ne zamešajmo besede nemogoče s težko. S strastjo, predanostjo, vztrajnostjo in primernim odnosom je možno doseči prav vse.«

 

Njegova starša, ekonomska priseljenca, sta se ubijala s trdim delom, da so preživeli. Didac Lee pravi, da se je skozi odraščanje v njem izoblikovala misel, da življenje ne sme biti tako. Kot vsi dečki je sanjal, da bo nekoč zaigral v slovitem nogometnem klubu iz bližnje Barcelone. Ko pa ga niso sprejeli niti v rezervo šolske reprezentance, se je odločil, da bo uspel v nečem drugem, se kako drugače približal svojemu oboževanemu klubu in naredil nekaj zanj. »Nato sem odkril internet. Mi iz majhnega mesteca smo lahko prek njega pogledali v veliki svet. Ni nam bilo več treba za vsako malenkost skočiti v dve uri vožnje oddaljeno Barcelono. Internet je omogočil, da smo videli in dobili vse, kar smo želeli ali potrebovali, ne da bi prestopili domači prag. Lahko sem komuniciral s prijatelji in sorodniki na drugi strani sveta. To se mi je zdelo zelo kul,« se spominja svoje mladosti.