Vroči zakoni

Če se hoče politika izogniti prehudemu vpletanju javnosti v sprejem zakonodaje, mora predloge novih zakonov v razpravo dati v najhujši vročini. Tak komentar smo slišali na dejstvo, da je vlada dala v razpravo konec julija predlog zakona o spodbujanju podjetništva in predlog sprememb obrtnega zakona.  

Zakon o spodbujanju podjetništva 
Zakon naj bi uredil splošne pogoje za razvoj podjetništva. Sklicuje se na evropsko usmeritev v spodbujanje malih in srednje velikih podjetij in izpostavlja tri področja: 
- promocijo podjetništva in razvoj storitev za podporo malim in srednje velikim podjetjem,
- spodbujanje inovativnosti in prenosa znanja in tehnologij ter

- razvoj finančnega okolja.  

Zakon našteva institucionalne rešitve, ki bodo veljala pri spodbujanju podjetništva in inovativnosti (to so podjetniški inkubator, tehnološki park ter tehnološki center); njihov register vodi Ministrstvo za gospodarstvo. Zakon določa, da država redno sprejema štiriletni nacionalni program ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti in postulira, da se sredstva za vse te dejavnosti določajo v državnem proračunu.  

Na institucionalnem področju se dosedanji Pospeševalni center za malo gospodarstvo spremeni v Agencijo za spodbujanje podjetništva, kar bo zahtevalo redefinicijo njegovega delovanja. Del dejavnosti, namenjen spodbujanju podjetništva, ustvarjanja klime itd., bo oddan različnim javnim in zasebnim institucijam. Ustanovi se javni finačni sklad – Finančna družba za podjetništvo d.o.o., nova finančna družba, ki bo prevzela premoženje in obveznosti Javnega sklada za razvoj malega gospodarstva. Naloga družbe naj bi bila razviti stare in vpeljati nove načine financiranja malega gospodarstva (mednarodne ocene zlasti opozarjajo na pomanjkljivo finančno okolje v Sloveniji).   Za vsako od naštetih področjih bo ministrstvo izdalo še podzakonske akte.  

Pripombe 

V podjetniških vrstah so tisti, ki so kljub vročini zmogli koncentracijo in so predlog pregledali, ugotovili, da želi novi zakon nadomestiti prejšnji zakon o malem gospodarstvu, toda prav z najočitnejšo novostjo, z dejstvom, da ne govori o malem gospodarstvu, ampak o spodbujanju »podjetništva«, največjemu delu podjetništva, ki sodi v malo gospodarstvo, dela medvedjo uslugo. Zakon torej ne izpostavlja posebne skrbi za manjša podjetja. Na začetku zakona so našteti subjekti, ki sodijo v skrb tega zakona, in to so »mikro podjetja« (manj kot 10 zaposlenih in manj kot 450 mio prometa), »mala podjetja« (manj kot 50 zaposlenih in 2,3 mlrd prometa) ter »srednje velika podjetja« (manj kot 250 zaposlenih, letni prihodek do 11,5 mlrd in bilančni rezultat manj kot 98 mlrd sit).  

Natančni kritiki so hitro ugotovili, da spodbud za »podjetništvo« zdaj ne bo deležnih samo 1200 gospodarskih subjektov. Malo gospodarstvo bo torej zdaj še manj deležno posebne skrbi. Opozarjajo, da imajo na Hrvaškem zakon o »malem gospodarstvu« in ta iz te kategorije gospodarstva izloča podjetja, ki so povezana z velikimi podjetji. Kot kurioziteto lahko omenimo, da s.p.-ji v zakonu o spodbujanju podjetništva eksplicitno niso omenjeni.  

Druga pripomba leti na novo agencijo za pospeševanje podjetništva. Ta se nikakor sama ne bi smela usmeriti v podporne storitve, ker bi tako ustvarila konkurenco ponudnikom iz malega gospodarstva. In, pravijo še nekateri, ni dovolj, da ima nadzor nad to agencijo samo Ministrstvo za gospodarstvo in ne tudi druge institucije, povezane s podjetništvom. Pričakovati je tudi, da bo ta agencija nadzorovala regionalne razvojne agencije.    

Obrtni zakon 

Področje obrti je do zdaj urejal zakon iz leta 1994. Uvedel je zahtevo, da je treba za opravljanje obrtne dejavnosti izpolniti
- kvalifikacijski pogoj in
- minimalne pogoje za opravljanje dejavnosti.  

Kvalifikacijski pogoj je ta, da je nekdo v obratu oziroma gospodarski družbi moral imeti mojstrski izpit, minimalne pogoje pa so predstavljali seznami tehničnih, higienskih in drugih pogojev, ki jih je bilo treba zadovoljiti.  

Dejavnosti, ki sodijo v obrt, so naštete v tako imenovanih listah. Lista A pomeni seznam nesporno obrtnih dejavnosti, lista B pa je seznam »obrti podobnih dejavnosti«. Prav zaradi slednje je bilo doslej največ nesporazumov in negodovanja. Podjetje, ki je imelo vsaj del (v deležu ali časovno gledano) dejavnosti v skladu z listo B, je bilo zelo verjetno hkrati v gospodarski in obrtni zbornici. Največji absurd pa predstavlja članstvo SCT v obrtni zbornici, ker je »gradbinec«.  

Predlog sprememb obrtnega zakona razčiščuje in poenostavlja opredelitve, kaj je obrt (govori izrecno o dejavnosti omejenega obsega), čisti listo B (malenkostna prisotnost obrti podobne dejavnosti več ne pomeni, da sodite v obrt) in poenostavlja zahteve za minimalne pogoje, kot je to že urejeno pri gospodarskih družbah. V razpravah pa se mnogi zavzemajo za to, da bi listo B povsem odpravili.  

Veliko pozornosti pa je predlog sprememb izzval predvsem zato, ker iz dejstva, kako sta sestavljeni lista A in B, oziroma iz možnosti, da se lista B celo povsem odpravi, sledijo velike spremembe glede članstva v gospodarski in obrtni zbornici. Posledice pa bodo seveda čutili tudi podjetniki, ki se bodo morda selili iz zbornice v zbornico, oziroma ustanovitelji novih podjetij ali novi s.p.-ji, ki jih bodo povabili v nepričakovano zbornico.