Vpliv družine na odločitev žensk za podjetništvo

V zadnjih desetih letih sem se ob delu s podjetniki in poslušanju njihovih zgodb začela spraševati, ali je dostop do virov financiranja in pomanjkanje institucionalnih spodbud, namenjenih le ženskam, res glavni razlog za majhno število podjetnic pri nas. Zanimalo me je, ali so morda otroci ovira za odločitev žensk za podjetništvo, vprašanje pa se je razširilo še na vpliv partnerja in staršev. Izvedli smo raziskavo med skoraj 600 slovenskimi podjetnicami, ki so v zadnjih petih letih ustanovile podjetje in obiskale svetovalni center. Na anketo jih je odgovorilo 121.

 

Ugotovili smo, da se Slovenke ne glede na materinstvo odločajo za podjetniško pot zaradi privlačnosti poslovne priložnosti, in ne toliko zato, ker bi jih v to prisilile razmere, predvsem brezposelnost. Želja po neodvisnosti je tako pri ženskah, ki imajo otroke, kot pri tistih brez njih, na prvem mestu motivov za vstop v podjetništvo. Sledi potreba in želja po višji stopnji fleksibilnosti, ki ravno tako ni odvisna od materinstva.

 

 

Kakšen pa je vpliv materinstva na podjetnice? Izkaže se, da podjetnice z otroki drugače razporejajo delovni čas kakor tiste brez otrok. Ženske, ki imajo otroke, se za podjetništvo večinoma odločijo po določenem času dela drugje, v tako imenovani »pragmatični fazi« med 35. in 45. letom starosti, ko želijo strokovno, a fleksibilno delovati. Ženske brez otrok se za podjetništvo odločajo mlajše. Podjetnice z otroki porabijo več časa za gospodinjska dela in skrb za otroke, vendar to ne pomeni, da porabijo manj časa za delo v podjetju. Očitno je, da nastopi razlika v času, ki ga porabijo zase in za mreženje oziroma druženje. Presenetljivo je, da podjetnice z otroki ne uporabljajo več pomoči pri domačih (predvsem gospodinjskih) opravilih od podjetnic brez otrok. Verjetno je res, kar pove marsikatera podjetnica, da je po vstopu na podjetniško pot veliko bolj sproščena in zadovoljna in posledično tudi bolj organizirana.

 

Beremo zgodbe ameriških podjetnic, ki so morale v banko pripeljati moža, da je jamčil zanje in za njihov poslovni model. V Sloveniji na srečo ne poznamo takih primerov. Podjetnice trdijo, da se ne čutijo diskriminirane pri pridobivanju finančnih virov in poudarjajo, da je zanje pomembno, da jih partner podpira tako čustveno kot tudi s konkretno pomočjo v gospodinjstvu. Podjetnice z otroki dodajajo, da je zanje pomembna celostna podpora partnerja, ki vključuje tudi svetovanje o poslovnih zadevah in pogovore o tem. Podjetnice z otroki želijo manj tvegati in se pogosteje odločajo za podjetništvo, če ima partner zagotovljene redne dohodke. Partnerjeva podpora je enako pomembna za podjetnice ne glede na višino izobrazbe podjetnice. Izkazalo pa se je, da ženske na njihovi podjetniški poti bolj podpirajo bolj izobraženi partnerji in partnerji, ki so sami podjetniki.

 

Predvidevamo, da bi bila odločitev žensk lažja in prehod na novo pot mehkejši, če bi pomen podjetništva že na začetku bolje razumeli tudi njihovi življenjski sopotniki. Zato predlagam uvedbo usposabljanja za podjetništvo, ki bo vključevalo tudi partnerja bodoče podjetnice (in nasprotno).

 

 

Presenetljivo je, da na njihovo podjetniško odločitev ne vpliva toliko, ali so bili starši podjetniki. Pomembnejša je vsestranska podpora staršev, ki se kaže že pri podpori pri izbiri študija in nato pri vstopu na podjetniško pot. Starši podjetnic so nadpovprečno izobraženi. Izkazalo se je, da imajo podjetnice občutno višje izobražene matere od povprečja populacije. Starši svojo intelektualno širino in samozavest prenašajo svojim hčerkam, ki se tako lažje odločajo tudi za nekonvencionalno karierno pot, kamor podjetništvo še vedno sodi. Podjetnice poudarjajo tudi pomen njihove pomoči pred gospodinjskimi pomočnicami.

 

Odločitev za podjetništvo je karierna odločitev. Kako pomagati tistim, ki razmišljajo o njej? Ženske z močno željo se bodo odločile ne glede na vse ovire, tiste, ki še kolebajo, pa naj se ob podpori družine pogumno in čim prej odločijo za podjetniško pot.

 

---

Preberite še: