Vodja ima velika ušesa in majhna usta

Dr. Ichak Adizes je svetovno uveljavljen raziskovalec in svetovalec na področju upravljanja sprememb. Sodi med 30 najbolj iskanih svetovalcev v ZDA. Za seboj ima pisano zgodovino. Je potomec Židov, ki so v času inkvizicije v 15. stoletju pobegnili iz Španije in se naselili v Makedoniji. Med II. svetovno vojno jih je znanje srednjeveške španščine, ki je bila družinski pogovorni jezik, rešilo pred bolgarskimi fašisti. S španskim potnim listom so pobegnili v Albanijo. Po vojni so se preselili v Izrael, dr. Adizes pa se je pozneje preselil v ZDA. Danes vodi »Adizes Institute« in »Adizes Graduate School for the Study of Leadership and Change«.

 

Guru sprememb je novembra nekaj svojih skrivnosti o lastnostih dobrega vodje, pridobljenih z dolgoletnimi svetovalnimi izkušnjami, razkril nekdanjim študentom Poslovne šole Bled.

 

Adizesovo prvo svetovalno delo je bilo za neki center, ki ga je ustanovil in vodil Robert M. Hutchins, človek, ki je bil dekan univerze Yale že pri 23 letih. Ko mu je svetoval Adizes, je imel gospod 72 let. Adizes je pripravil celoten program, kako naj deluje Center, da bo preživel svojega ustanovitelja. Hutchins se je strinjal, naredil ni pa nič. Po njegovi smrti je center počasi izgubil pomen in zamrl.

 

Adizesov drugi svetovalni projekt je bil za kulturni center v Kaliforniji. Takrat se skoraj še ni govorilo o upravljanju in vodenju na področju kulture, zato ga je področje res zanimalo. Ugotovil je, da center dobiva denar od občine: upravljal je parkirišče in restavracijo, s čimer je svojemu vlagatelju prislužil milijon dolarjev na leto. Adizes je natančno proučil celotno poslovanje in predlagal, da se center osamosvoji ter se zahvali občini za pomoč. Namesto, da bi njegov nasvet sprejeli, je moral pri upravniku podpisati izjavo, da takšno poročilo ni bilo nikoli narejeno in ne obstaja.

 

Začel je dvomiti vase. V slabo tolažbo mu je bilo, da večina predlogov svetovalcev ni nikoli upoštevana. Ugotovil je, da je skoraj vse, kar učijo študente, vezano na odločanje. Sestavljavci programov sklepajo, da je vse odvisno od dobre odločitve. Kar je enako, kot da bi rekli, da če se odločiš, da boš začel hujšati, boš kar shujšal. Po besedah Adizesa je boljša povprečna odločitev in odlična implementacija od fantastične strategije, ki je nikoli ne začneš uporabljati. Zato se vodje tako bojijo sveže diplomiranih. Kajti ti znajo in tudi želijo kaj spremeniti.