Vlagatelji hočejo »začimbe«

Pred petimi leti smo imeli pri izbiranju vzajemnih skladov razmeroma lahko delo - na voljo je bilo osemnajst vzajemnih skladov, ki so se med sabo ločili samo po stopnji tveganja. Odločali smo se torej predvsem, ali bomo prihranke vlagali v varno naložbo (obvezniški vzajemni skladi), srednje tvegano naložbo (mešani vzajemni skladi) ali tvegano naložbo (delniški skladi). Danes je slika povsem drugačna, saj imamo na voljo preko dvesto vzajemnih skladov, ki jih tržijo tako domače kot tuje družbe za upravljanje, med sabo pa se ne razlikujejo samo po stopnji tveganja, ampak tudi po tem, v katero regijo oziroma panogo sklad vlaga. Tako imajo vlagatelji preko široke ponudbe vzajemnih skladov možnost izkoriščanja več ali manj vseh aktualnih naložbenih trendov, kar pogosto pripelje do tega, da prej zmanjka prihrankov za vse aktualne zgodbe. 

Trenutna razporeditev prihrankov kaže, da so slovenski vlagatelji prihranke začeli usmerjati v posebne sklade, ki bi jih lahko označili kot »začimbe«. Te sklade dodajajo k obstoječi osnovi, ki je pogosto globalno usmerjena in s tem ustrezno razpršena na različne konce. Tukaj pridejo na račun predvsem tisti vlagatelji, ki se želijo nekoliko bolj izpostaviti tveganju. Trenutno »vroče« regije, kot so razvijajoči se trgi, ter »vroči« sektorji, kot so surovine ter energija, vabijo z lepimi preteklimi donosi, pa čeprav pretekli donosi niso zagotovilo za uspešno prihodnost. Dobro pa je seveda imeti upanje, ki ima v primerjavi s piramidnimi igrami vsaj neko stvarno podlago.