Vladne spremembe pri obveznem pobotu

Naj spomnimo, da je izvajanje ZPreZP dvignilo precej prahu, saj je bil namen njegovega sprejema dvig plačilne discipline, praksa njegove uporabe pa se je odvijala ravno v nasprotno smer. Namen ZPreZP je bil namreč tudi spodbujati pravočasno plačevanje in zmanjševanje zamud pri plačilih med gospodarskimi subjekti ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. Zaradi zapletenih zakonskih določb pa je Ministrstvo za finance na svojih spletnih straneh tudi postopno dodajalo vse več odgovorov v pomoč pri izvrševanju zakonskih določil.

 

Uporabniki večstranskega pobota so prek zbornic – Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice računovodskih servisov, Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije – posredovali prve pripombe Ministrstvu za finance že v prvih mesecih izvajanja, v katerih so predlagali:

a) omejitev mejnega zneska posamezne obveznosti v višini 420 evrov za prijavo v večstranski obvezni pobot,

b) določitev »presečnega« datuma prvega dne v tekočem mesecu, ki bo enotno in nedvoumno za vse zavezance določal, katere obveznosti so predmet vključitve obveznosti v obvezni večstranski pobot v tem mesecu,

c) črtanje določil, ki opredeljujejo posamezne aktivnosti in naloge DURS, saj menijo, da v zakon ne sodijo,

d) konkretizacijo inšpekcijskega organa za nadzor nad izvajanjem zakona, saj ni natančno določen,

e) jasno določitev izvzema prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki izhajajo iz naslova postopkov prisilne poravnave,

f) določitev izjeme glede prijave v obvezni pobot za povezane osebe,

g) črtanje maksimalnega roka 120 dni kot zakonsko dovoljenega poštenega plačilnega roka.