Vladavina prava ali potop

Januarja res nismo mogli govoriti o ponovoletnem zatišju. Še zlasti burno je bilo med pričakovanjem odločitve vrha Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ali bodo obrtniki in podjetniki z državljansko nepokorščino odgovorili na njihove neuresničene zahteve. Do tega vendarle ni prišlo, je pa zbornica dala vladi čas do druge polovice marca, da zahteve spravi v zakonodajo.

 

Ministrica za gospodarstvo medtem napoveduje ukrepe, ki bodo za razliko od tistih protikriznih iz zadnjih dveh let usmerjeni v prihodnost, predvsem v povečevanje konkurenčnosti gospodarstva. Direktiva EU je vlado končno prisilila, da bo poskrbela za večjo plačilno disciplino. Malce hecno pa se slišijo napovedi, da bo vlada že tako nenehno nagrajevanim bankam (s tem mislim na tiste največje) ponudila dodatne davčne spodbude, da bodo delale tisto, kar je njihova osnovna dejavnost – denar posojale gospodarstvu.

 

Vsak ukrep za izboljšanje razmer je dobrodošel, a vsi ukrepi bodo zaman, če ne bomo zagotovili osnovnih pogojev. Za uspešen razvoj podjetništva morajo biti v vsaki družbi izpolnjeni trije temelji pogoji: pravna država, tržno gospodarstvo in civilna družba. Sloveniji se ustavi pri prvem. Dobro lekcijo nam spet ponuja zadnja raziskava Svetovni podjetniški monitor, ki tokrat proučuje podjetništvo v 59 državah. Ta ugotavlja, da navdušenje Slovencev za podjetništvo upada. Narašča delež podjetnikov iz nuje (tistih obupanih, ki iščejo samozaposlitev) in upada delež podjetnikov iz priložnosti, to pa so tisti najbolj zaželeni, ki imajo največje ambicije, praviloma prispevajo največ novih delovnih mest in najhitreje rastejo. Kriza je skoraj povsod po svetu premešala karte, a delež podjetnikov iz priložnosti ostaja še naprej visok v severnih državah, kot so Nizozemska, Danska in Švedska. Raziskovalci to dejstvo pojasnjujejo z zaupanjem tamkajšnjih prebivalcev v pravno državo. »Kjer je močnejša vladavina prava, je tudi več kakovostnejšega podjetništva,« pravi dolgoletni vodja te raziskave v Sloveniji dr. Miroslav Rebernik.

 

Ko uradniki razmišljajo, katere agencije in institucije bi še ustanovili za pomoč podjetnikom in kakšne programe bi še razvili, naj se zavedajo, da je vse to jalovo početje, če pravna država ne deluje, če predpisi ne veljajo za vse enako, če se kršitelji ne kaznujejo, če sodni postopki množično zastarajo in če še tisti najmanjši podjetnik ali obrtnik ostane brez poplačila terjatev, ker se je njegov dolžnik že drugič znebil dolgov s prisilno poravnavo. Dokler ne bodo izpolnjeni vsi trije omenjeni pogoji za podjetništvo, bo podjetništvo čedalje bolj zadnji izhod za najbolj obupane brezposelne, ne pa priložnost in prva izbira za najbolj sposobne.