Virtualni svetovi – realna priložnost

To, da ima Anshe Chung milijon dolarjev premoženja, niti ne bi bila omembe vredna novica, če si tega premoženja ne bi pridobila izključno v virtualnem svetu Second Life. Anshe Chung je v »realnem« življenju učiteljica v Nemčiji, svoje popoldneve pa je v veliki meri preživela prav v tem računalniškem navideznem svetu, ki naj bi imel že nekaj milijonov prebivalcev, se pravi uporabnikov. Če je Anshe verjetno ena izmed najbogatejših virtualnih podjetnic, pa prav gotovo ni edina. Dobičkonosnih naj bi bilo že več kot 25.000 podjetnikov v virtualnem svetu Second Life, svoje izpostave pa tam odpirajo tudi velika znana podjetja. 

Po vzoru stvarnega sveta 

Morda bi še najbolje vedel opisati, kaj virtualni svet sploh je, prav sosedov najstnik, ki vse popoldneve po šoli igra novodobne igre, v katerih se vse odvija v virtualnem oziroma navideznem svetu, kjer se srečuješ z drugimi igralci z vsega sveta ter potem skupaj z njimi rešuješ naloge in napadaš pošasti. Velika razlika med temi igrami ter virtualnim svetom Second Life je, da je slednji veliko miroljubnejši ter zasnovan bliže realnemu svetu. V njem se namreč igralci lahko prosto gibljejo, med sabo navezujejo stike in načeloma počno, karkoli želijo.  

Second Life od drugih loči predvsem to, da je v njem mogoče najeti zemljišče in tam zgraditi domišljijsko hišo, vilo, vikend ali karkoli si zamislite. Celo svoj lik, svojo osebo si lahko naredite povsem po meri, saj ste lahko podobni resnični osebi ali pa ste domišljijski lik. Mogoče je tudi izdelovati različne predmete ali ponujati storitve ter organizirati dogodke. Vse to je potem mogoče prodati ali kupiti za izmišljene dolarje, ki se imenujejo linden. Denar, ki je sicer veljaven znotraj tega virtualnega sveta, lahko zamenjate tudi za čisto prave ameriške dolarje po trenutno veljavnem tečaju, ki se trenutno giblje pri 270 lindnih za dolar.