Viri pomoči podjetjem

Evropska unija je razvila številne finančne instrumente, namenjene podpori podjetništvu oziroma malim in srednje velikim podjetjem v državah članicah, pristopnicah in kandidatkah. Spodbude so na voljo v obliki subvencij, posojil ali poroštev (garancij). Podjetja lahko podporo prejmejo a)neposredno ali b)posredno prek strukturnih skladov, katerih upravljanje poteka na nacionalni ravni. Slovenija je kot polnopravna članica Evropske unije deležna vseh oblik finančne pomoči, ki so namenjene članicam.    

Neposredna denarna podpora malim in srednjim podjetjem 

Financiranja so usmerjeno na vsebinsko točno določena področja s posebnimi cilji, kot so raziskave, izobraževanje, okolje. Financiranje določajo in izvajajo različni oddelki znotraj Evropske komisije. Podjetja se za programe prijavljajo neposredno v Bruselj, pri čemer so osnovni pogoji, da je projekt trajnostno naravnan, prispeva k dodani vrednosti Evropske skupnosti in da presega nacionalne okvire. Subvencije večinoma krijejo 50 odstotkov stroškov pomoči.

V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj znanih programov.

·        6. okvirni program za raziskovanje in tehnološki razvoj (2002-2006)

Cilj programa je podpora raziskovalnim in tehnološko razvojnim aktivnostim. Usmerjen je v raziskovalne projekte, raziskave na izbranih prioritetnih raziskovalnih področjih, spodbujanje sodelovanja malih in srednjih podjetij, spodbujanje mobilnosti raziskovalcev, povezovanje raziskovalne infrastrukture ter v tesnejše mednarodno sodelovanje v nacionalnem, regionalnem, evropskem in svetovnem merilu. Proračun 6. okvirnega programa je 17,883 milijarde evrov. Z letom 2007 nastopi 7. okvirni program, ki bo imel na voljo še več sredstev.

Več: http://fp6.cordis.lu; www.rtd.si; Podjetnik, januar 2005

·        Eureka

Eureka je najstarejši evropski tehnološki razvojni program. Je vseevropska mreža za tržno usmerjena podjetja, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Cilj je spodbujati konkurenčnost evropskih podjetij prek mednarodnega sodelovanja in inovacijskih mrež. Leta 2005 je na voljo okrog 400 milijonov tolarjev. 

Več: www.eureka.be; Podjetnik, marec 2005  

·        LIFE III – Okolje

Cilj programa je prispevati k inovativnim, celostnim postopkom in metodam ter k nadaljnjemu razvoju okoljske politike EU. Projekte lahko prijavljajo vsi pravni subjekti, zaželeno je sodelovanje podjetij. Evropska komisija je letos odobrila 89 projektov v okviru programa LIFE III Okolje v 17 državah, v vrednosti 71 milijonov evrov.  

Več: http://europa.eu.int/comm/life/home.htm; Podjetnik, maj 2005  

·        Intelligent Energy for Europe (2003-2006)

Program za dejavnosti na področju energije. Finančna podpora je namenjena lokalnim, regionalnim in državnim pobudam na področju obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in različnih oblik prevoza, povezanega z energijo.

Več: http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/index_en.html 

·        eVsebine Plus

Z letom 2004 se je zaključil program eVsebine, nasledil ga je eVsebine Plus. Cilj novega programa je podpirati razvoj večjezičnih e-vsebin za inovativne spletne storitve po Evropi, s poudarkom na razvoju lokacijskih storitev, kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih vsebin. Za štiriletno obdobje (2005-08) je na voljo 149 milijonov evrov.  

Več: www.cordis.lu/econtent; http://europa.eu.int/information_society/activities/econtentplus/index_en.htm; Podjetnik, september 2005 

·        Socrates

Mala in srednja podjetja lahko sodelujejo v nekaterih pobudah Socratesovih podprogramov, kot so Comenius, ki spodbuja mednarodno sodelovanje med šolami, Erasmus, ki spodbuja mobilnost študentov in kakovost visokošolskega izobraževanja, Grundtvig, namenjen izobraževanju odraslih, Lingua, ki spodbuja učenje in poučevanje jezikov, ter Minerva, ki spodbuja učenje na daljavo.

Več: http://europa.eu.int/comm/education/socrates.html; www.cpi.si 

·        Leonardo da Vinci

Cilj je spodbuditi Evropo znanja in utrditi evropsko sodelovanje na področju šolanja in izobraževanja. Podpira inovativne transnacionalne pobude za spodbujanje znanja, spretnosti in zmožnosti, ki so nujne v poklicnem življenju.  

Več: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/leonardo/new/leonardo2_en.html; www.cpi.si    

Strukturni skladi  

Cilj strukturnih skladov sta promocija gospodarske in socialne povezanosti in zmanjševanje razlik v razvoju med regijami znotraj EU. Za njihovo upravljanje so pristojne države članice, ki same določijo prioritetna področja, ter ukrepe za doseganje ciljev. Ta sredstva so Sloveniji na voljo od začetka leta 2004. Za financiranje projektov upravičenci prejmejo neposredno pomoč.

Cilji strukturnih skladov (razvoj najmanj razvitih regij, preoblikovanje regij, ki se srečujejo z gospodarskimi in socialnimi težavami, posodobitev načinov izobraževanja in spodbujanje zaposlovanja) se izvajajo prek štirih instrumentov in štirih spodbud.

Štirje instrumenti so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Finančni instrument za usmerjanje ribištva in Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Štiri spodbude iščejo skupne rešitve za reševanje težav, ki pestijo celotno Unijo. Vsaka pobuda se financira le iz enega sklada: INTERREG III (Sklad za regionalni razvoj), URBAN II (Evropski regionalni sklad), EQUAL (Evropskega socialnega sklada), LEADER+ (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad). 

Več: www.gov.si/euskladi; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm 

Finančni instrumenti evropskih finančnih ustanov 

Tu gre za finančna sredstva, ki jih evropske finančne ustanove (Evropski investicijski sklad, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj) v različnih finančnih ponudbah posredujejo nacionalnim finančnim posrednikom (bankam, javnim skladom) v državah članicah. Cilj je povečati število ugodnih kreditov podjetniškemu sektorju in spodbujati sistem ugodnih posojil finančnih ustanov v državah članicah. Evropska komisija je za obdobje 2001 do 2005 zagotovila več kot 320 milijonov evrov.  

Finančne ustanove EU-ja so:

Evropski investicijski sklad (www.eif.org) finančno podpira projekte skupnega evropskega interesa in projekte, ki spodbujajo razvoj podjetništva.

Evropska investicijska banka (www.eib.org) financira le velike projekte, vendar so prek njih lahko deležna pomoči tudi mala in srednje velika podjetja (poslovni inkubatorji, tehnološki parki ...).

Evropska banka za obnovo in razvoj (www.ebrd.com) omogoča pridobivanje ugodnejših posojil podjetjem prek nacionalnih finančnih posrednikov. 

Podpora pri mednarodnem poslovnem sodelovanju 

Ti programi večinoma ne zagotavljajo finančne podpore in so dostopni predvsem na področju mednarodnega poslovanja. Pomembnejši programi so: 

- AL Invest je mreža, ki evropskim in latinskoameriškim podjetnikom, delujočim v isti panogi, omogoča srečanja in poslovne stike. (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/al-invest/index_en.htm; Podjetnik, avgust 2005)  

- Asia Invest spodbuja poslovno sodelovanje med Evropsko unijo in Azijo. (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia-invest/html2002/main.htm)  

- Executive Training Programme(ETP) for Japan and Korea - na Japonskem in v Koreji evropskim podjetnikom olajša dostop do teh dveh trgov. (www.etp.org) 

- Asia IT&C spodbuja povezovanje Evrope z Azijo na področju informacijkih tehnologij. (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia-itc/html/main.htm)  

---

Več informacij o finančnih virih:

- Spletna stran subvencij in posojil Evropske unije … http://europa.eu.int/grants
- Revija Podjetnik … www.podjetnik.si
- Spletna stran EU novic … www.euractiv.com
- Spletna stran EU v Sloveniji … www.evropska-unija.si

---