|
Iskalnik:
 |
||
Vinski bari – žlahten poselSmo dežela vina – a ga znamo ponuditi na pravih mestih tujcem in – nam samim? Naj vam bodo za zgled uspešni slovenski »podjetniki užitka«.
Pri nas je kar nekaj zanimivih zgledov podjetnikov, ki so iz svoje ljubezni do vina uspeli narediti posel. Aleš Kristančič, svetovno priznani slovenski vinar iz Brd in Podjetnik leta 2002, je že leta 1999 uvidel priložnost in v centru Ljubljane odprl prvi vinski bar, Movia, pri nas. Mira Šemić, lastnica špediterskega podjetja in znane ljubljanske restavracije Merilyn, je letos na bregu Ljubljanice odprla prvo umetniško-vinsko galerijo pri nas. Simon Bradeško iz Vrhnike pa že od leta 1988 uspešno vodi vinoteko z vinskim barom in restavracijo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Vsak lokal je zgodba zase, vsi so našli svojo konkurenčno prednost, vse pa združuje ljubezen do vina, lahko bi jih poimenovali kar podjetniki užitka.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Vinski bar in njegovi gostje
Vinski bar ni vinoteka ne restavracija ne klasična gostilna. Dejansko pravzaprav pomeni razvoj vinoteke, katerega uspeh tiči v druženju zunaj doma ob pokušanju kakovostnih vin. Ime in ideja prihajata iz tujine, kjer so tovrstni bari zlasti v vinorodnih državah, kot so Francija, Italija (čez 500 vinskih barov po vsem polotoku), Španija, že zelo razširjeni in postajajo čedalje bolj priljubljena oblika preživljanja družabnih večerov zunaj. To so bari, kjer lahko dobite kakovostna ustekleničena vina različnih vrst (ne da bi vam bilo treba pri tem kupiti oziroma popiti vso steklenico) ter odprto vino različnih proizvajalcev na kozarec. Vinoteka in vinski bar Vinoteka je urejen prostor za hranjenje in prodajo ustekleničenih kakovostnih vin. Vinski bar pa je več kot vinoteka, je zbirališče ljubiteljev dobrega vina, kjer kakovostna, ustekleničena vina strežejo na kozarec, poleg pa lahko ponudijo hladne prigrizke (salame, sire, zelenjavo). Vir:SSKJ »V tujini«, kot pravi Davorin Skarabot, predsednik Društva sommelierjev Slovenije, »pomenijo tudi mesto srečevanja ljudi, ki znajo ceniti užitke kozarca odličnega vina, ponavadi ob kakšnem zanimivem, čeprav enostavnem prigrizku; so kraj za obuditev spominov na obisk vinorodnih dežel ali načrtovanja naslednjega potovanja. Ponavadi so lastniki in osebje zelo dobri poznavalci vina in vinske kulture po svetu, ki jim je vedno prijetno prisluhniti ali poslušati njihov nasvet.«
Gostje so večinoma starejši od 30 let. Kot pravi Mira Šemić: »To so ljudje, ki znajo ceniti vino. Mladi še nimajo toliko izkušenj in navad z vinom«. Gostje ob vinu vse pogosteje iščejo kulturno doživetje in mnogi želijo bolje spoznati svet vina, kar pa kaže že na izobraževalno vlogo vinskih barov. V ta namen so v tujini že kar uveljavljeni degustacijski večeri, vinski seminarji, tečaji za sommelierje ... V nekaterih barih srečate tudi prodajo vinske literature ter kulinarično in vinsko obarvanih turističnih paketov. Prispevek h kulturi pitja vina
Prav širjenje kulture pitja vina, je eden glavnih razlogov, zakaj se je Aleš Kristančič odločil za odprtje vinskega bara Movia prav v Ljubljani. Vodja vinskega bara Movia Tilen Drmota pravo: »S svojim znanjem želimo prispevati k dvigu kulture pitja vina in pokazati, da so razlike v vinu, in da ne gre samo za belo in rdeče. Zato prirejamo pokušnje in izobražujemo tiste, ki si to želijo - in teh je vedno več.« Čeprav je Slovenija zanimiva in bogata vinorodna dežela, saj ima kar tri povsem različne vinorodne okoliše (Primorska, Posavje, Podravje) pa vinski bari še niso razširjeni. »Najbrž je razlog za tako stanje na trgu vinskih barov pri nas ta, da Slovenija v drugih regijah dejansko ni zrela za tak tip lokala,« opozarja Tilen Drmota. »Čeprav trdimo, da imamo kulturo pitja vina, je dejansko nimamo. Če vzamemo za zgled Italijo, je tam ogromno vinskih barov, tudi v mestih, ki jih lahko primerjamo s Kranjem, Bledom, Radovljico ... Morda bi morali pogledati globlje in ugotoviti, kakšne koristi nam lahko taki bari prinesejo. Večkrat ljudje rečejo, da ni kakovostne ponudbe vin, večkrat je slišati kritike na račun gostiln, restavracij ..., da ni prave izbire vin, predvsem tujih. Tu ne gre za to, da trgovec ali gostinec noče ponuditi vina, saj je potrošnik tisti, ki ne zahteva vina. Na primer v trgovini ne bi obstajalo 50 vrst praškov, če jih ljudje ne bi iskali. Pri vinu pa je očitno tako, da v drugih mestih ni takega povpraševanja, sicer bi bila tudi ponudba.« Vinska področja Slovenije (24.200 hektarov vinogradov) Primorje( (6500 ha vinogradov; 50 % pridelajo črnega vina – največ od vseh področij, v drugih dveh prevladuje pridelava belega vina): Koper, Brda, Vipava, Kras Podravje ((10.200 ha vinogradov): Maribor, Haloze, Ljutomer – Ormož, Radgona – Kapela, Srednje Slovenske gorice, Šmarje – Virštajn, Prekmurske gorice Posavje ((7.500 ha vinogradov): Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko - Sremič Vir: Wines from Slovenia, 2002 Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da so dolgoročno gledano v Sloveniji priložnosti za tovrstne storitve, saj se trg razvija, le pravo formulo je treba najti.
Po čem povprašujejo gostje Gostje večinoma povprašujejo po slovenskih vinih, čedalje bolj priljubljena pa postajajo tudi tuja - iz Argentine, Kalifornije, Čila, Južne Afrike, Nove Zelandije, Avstralije ... Prevladuje trend pitja rdečih vin. Tilen Dermota vidi možen razlog za to v hitrem načinu življenja in prepričanju ljudi, da rdeča vina bolj odražajo značaj, kar pa ni res. Vinski trg je v nenehnem razvoju, če želite uspeti, je ključno, da ste v koraku s časom. Vinski bari niso samo poslovna priložnost, so tudi družbeno koristni zaradi izobraževanja in promocije kulturnega pitja, saj tako prispevamo k vzpostavljanju odnosa do vina in s tem tudi k širjenju trga na nova, še ne raziskana področja.
Posel in trg Dejavnost Bogata izbira kakovostnih, ustekleničenih vin na kozarec ob ponudbi hladnih prigrizkov. Največ dela je v zimskih mesecih. Čez dan pa je največ prometa pozno popoldne in zvečer, kar velja upoštevati tudi pri izbiri urnika poslovanja. Nesmiselno je imeti odprto zgodaj zjutraj, tudi zaradi stroškov delovne sile. Zahtevane spretnosti in znanja Vinski bari so zanimiva poslovna priložnost, toda ne za vse, saj ni dovolj le strast do vina, potrebna so tudi določena strokovna znanja predvsem pa nenehno izobraževanje in spremljanje novosti na trgu. Uspeh vinskega bara je v rokah lastnika oziroma osebja, ki v njem dela, precej je odvisno od njihove osebnosti in sposobnosti posredovanja znanja gostom. Mira Šemić ugotavlja, da ima njena prisotnost veliko vlogo za dobro vzdušje v lokalu. Prepričana je tudi, da lahko uspe v tem poslu le človek, ki že po duši rad dobro poje in popije. Izobraževanje Največ znanja pridobite »na terenu«. Dobro je obiskovati vinske sejme, spremljati novosti na trgu in ključne vire informacij z vinskega področja. Veliko vam lahko pomaga tudi sommelierski tečaj. Z izobraževanjem sommelierjev se ukvarjata Gospodarska zbornica Slovenije in Društvo sommelierjev Slovenije iz Nove Gorice. Lokal Potrebujete lokal, velik vsaj 50 do 60 m2, s točilno mizo, nekaj mizami (za 20 do 40 ljudi) in policami za razstavljanje vin v ponudbi. Ključnega pomena je lokacija; dobro je, da je v bližini območij za pešce, kjer je veliko ljudi, podjetij, trgovin, v trgovskih središčih ... Osebje Osebje je ključni dejavnik za uspeh lokala. Je pa zelo težko najti kvalificirano delovno silo. Kot pravi Mira Šemić, je osebje tisto, ki je največ naredi v stiku z gosti, »in kdor je v stiku z gosti mora znati poslušati in motivirati goste pri izbiri vin, jim pomagati pri izbiri glede na različne okuse, hkrati pa mora znati predstaviti gostu ponujena vina.« To delo lahko počne le nekdo, ki ima že sam rad vino, pozna vinski trg in ključne pridelovalce ter ima osnovno znanje o vinu. Ponudba vin Temeljna razlika med vinskim barom in gostilno je v ponudbi vin. »Navadna gostilna si ne more privoščiti tako velike zaloge vina, ker je tu vloženega ogromno denarja,« pravi Simon Bradeško. V vinskem baru lahko dobite vsaj 100 do 200 vrst vin priznanih vinogradnikov. Ponudba vin mora biti v glavnem na kozarec, z izjemami. To pa pomeni, da morate biti pripravljeni odpreti steklenico tudi za samo en kozarec. Pri nas so v glavnem v ponudbi domača vina (približno 90 odstotkov), tuja pa iz glavnih vinorodnih območij, kot so Argentina, Avstralija, Kalifornija, Čile, Južna Afrika. »Dokler še nismo v EU«, pravi Simon, »imaš precej težav pri uvozu, obremenjen si z vsemi analizami, carinami, ne glede na to, ali uvoziš en karton ali ves kontejner, plačaš analizo vse tiste dajatve, in to se ne splača. Po drugi strani pa smo Slovenci glede vina veliki patrioti in prisegamo, da je slovensko vino najboljše, čeprav ni vedno tako«. Hrana Vinski bar naj ne bi bila klasična restavracija, torej ne potrebujete kuhinje. Ponudite lahko izvirne hladne prigrizke, kot so salame, siri, sladice ... Promocija in oglaševanje Internet, marketing od ust do ust, časopisi, letaki, predstavitvene pokušnje ... Lokal z dobro ponudbo vin, simpatično postrežbo in solidnimi cenami se hitro oglašuje od ust do ust. Če pa želite biti dejavnejši, lahko priredite tedensko tematsko obarvane pokušnje izbranih vin (na primer teden terana in pršuta) in prigrizkov (sirov, salam ...) ter jih oglašujete v izbranih medijih (radio, internet, časopis ...). Oprema in začetni finančni vložek Največji začetni strošek je oprema, za katero potrebujete od 40 do 50.000 evrov in več - odvisno od velikosti lokala, tipa opreme, kuhinje ... Lahko porabite tudi čez 200.000 evrov. Pri tem ne smete pozabiti stroškov najemnine lokala (v Ljubljani se gibljejo okoli 30 evrov na kvadratni meter), osebja, brez katerega lokal ne more delovati, zaloge vin ... Največja ovira Največja težava so lahko inšpektorji oziroma sanitarno-živilski prepisi, ki urejajo javne lokale. Ti predpisi so včasih prava nočna mora. Pri nas so zelo strogi, zlasti kar zadeva hrano, zato previdno. Možnosti zaslužka Cene steklenic se gibljejo povprečno od približno 2800 do 8000 tolarjev za steklenico. Cena kozarca vina pa je od 300 do 400 tolarjev in več. Po besedah naših sogovornikov se dejavnost denarno pokriva. Koristni spletni naslovi:
• Revija Wine Spectator< - najboljša revija o vinu na svetu: www.winespectator.com • Društvo sommelierjev Slovenije<: www.sommelier-assoc.si • Wine Lover's< – priljubljena spletna stran ljubiteljev vina: www.wine-lovers-page.com • Sejmi, festivali:< - Vinexpo<, (Bourdeaux, Francija) – največji vinski sejem na svetu, kjer vinogradniki predstavijo najboljše iz svojih kleti: www.vinexpo.fr - Vinitaly<, (Verona, Italija) – znan mednarodni vinski sejem, ki bo drugo leto od 1. do 5. aprila: www.veronafiere.it - Slovenski festival vin <(Ljubljana, od 15. do 20. novembra 2003), da boste na tekočem z dogajanjem na slovenski vinski sceni: www.slofestvin.com |
|
