Vinoteka, restavracija in vinski bar

Izbirate lahko med kar 600 vinskimi etiketami slovenskih (90 odstotkov) in tujih (10 odstotkov) vinskih proizvajalcev, v glavnem serviranih na kozarec.  

Vinoteka obstaja že od leta 1976. Leta 1988, ko jo je prevzel Simon Bradeško, jo je v celoti prenovil in prvotni ponudbi trgovine in vinoteke dodal še restavracijo in kotiček za vinski bar. Največji strošek je bila oprema lokala, a kot pravi, je »oprema ključna za vzdušje v lokalu, zato se splača vložiti nekaj več«. Za opremo je v 15 letih odštel že okrog 250.000 evrov. Notranjost lokala je edinstvena, saj je vsa iz hrastovih sodov, naslonjala so doge od sodov, mize so podi od soda ...

 

Od konjička do posla 

 

Vino ga je od vedno zanimalo, in ker je po vrnitvi iz Iraka, kjer je delal kot komercialist za gradbeno podjetje, iskal priložnost za samostojno podjetniško pot, se je odločil iz konjička narediti posel. Začel je leta 1986 na portoroški tržnici, kjer je prvi v Sloveniji začel ustekleničena vina točiti na kozarec. Takrat se je povprečen Slovenec toliko razumel na vino, da je lahko ločil belo, rdeče in pa cviček.  

Ker se je to izkazalo kot uspešna formula, je s tem nadaljeval tudi v Ljubljani. Od takrat se je kultura pitja zelo dvignila. Gostje pa, kot pravi, »postajajo veliko zahtevnejši in bolj izobraženi, saj se veliko več piše o vinih kot včasih«. Njihovi gostje so pretežno poslovneži iz okoliških podjetji. Goste tudi sami izobražujejo, pri čemer jim svetujejo pri kombinaciji hrane in vina - sam je tudi sommelier. 

 

Dopolnjevanje dejavnosti 

Trgovini, vinoteki v zadnjih letih ne gre tako dobro kot včasih, saj so velike trgovine, s posebnimi oddelki z vini, male potisnile čisto na rob. Čeprav se vinoteka v celoti pokriva, je treba še kaj drugega, kajti kot pravi Simon Bradeško, je samo od vina težko preživeti, zato sta tu še restavracija in vinski bar. V restavraciji prirejajo tematske dneve, kot so dnevi špargljev, tartufov, jurčkov, lisičk ... Jedilni list prilagajajo glede na ponudbo na trgu. 

Vina izbira od vinarjev, ki pridejo k njemu in mu jih predstavijo. Od vsakega izbere običajno tri do štiri najboljše vrste. Trenutno je večje povpraševanje po rdečih vinih, najbolj modni sorti sta cabernet sauvignon in cviček. Cviček verjetno zato, ker je bolj lahko, suho vino; mimogrede, zaradi slednjega ga lahko pijejo celo diabetiki.   

Težave z lokacijo 

Na začetku je bila to v glavnem sejemska restavracija, kar pa zdaj otežuje posle, kajti ko ni sejmov ljudje pogosto gredo kar mimo oziroma sploh ne pridejo, ker mislijo, da je zaprto. Zaradi slabe lokacije se pozna padec prometa: včasih je bilo 120 dni sejmov, letos manj kot 30 dni, kar pomeni skoraj 70 odstotkov upada prometa. Obljube, da bodo prestavili vhod, se še niso uresničile vse od začetka poslovanja.   

Promocija 

Oglašujejo že povsod, od TV do časopisov, letakov, direktne pošte, radia ... A ljudje žal večinoma še vedno mislijo, da imajo odprto samo med sejmi, čeprav vinoteka posluje od ponedeljka do sobote, ne glede na dogajanje na sejmišču (www.vinoteka-bradesko.si). 

 

Cene v restavraciji in baru, za steklenice redne trgatve, se gibljejo okrog 2900 tolarjev za steklenico oziroma 300 do 400 tolarjev za kozarec vina. Vina višje kakovosti, predikati, bariki ... so dražja. Vina v trgovini so cenejša kot v baru in restavraciji. 

Njihova konkurenčna prednost sta vsekakor prostor in bogata ponudba vina. Prostor je vsekakor unikaten v Sloveniji, takih tako velikih in opremljenih drugje ni.