Videonadzor in varstvo osebnih podatkov

Delodajalce in lastnike poslovnih zgradb seznanjamo z dolžnostmi in pravicami pri videonadzoru, ki ga opredeljuje novi Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bo pričel veljati 1.1.2005.  

 

Delodajalci in lastniki poslovnih zgradb lahko po novem Zakonu o varstvu osebnih podatkov, na z zakonom določen način, zbirajo podatke o zaposlenih oziroma uporabnikih/najemnikih poslovnih/stanovanjskih prostorov. Kakšne pa so omejitve glede zbiranja podatkov, ki jih določa omenjeni zakon? 

Novi Zakon o varstvu osebnih podatkov, za razliko od starega zakona,  natančneje ureja in postavlja strožje omejitve za videonadzor v:
- delovnih prostorih,
- večstanovanjskih stavbah in

- pri dostopu v uradne službene ali poslovne prostore. 

Oseba javnega ali zasebnega prava, ki izvaja videonadzor, mora posamezniku omogočiti, da se seznani z izvajanjem nadzora in sicer tako, da o tem objavi vidno in razločno obvestilo.   

Obvestilo o izvajanju videonadzora mora vsebovati naslednje informacije:
- da se videonadzor izvaja,
- naziv osebe, ki izvaja nadzor,
- telefonska številka za pridobitev informacije o izvajanju videonadzora,

- informacija o tem, kje in koliko časa se hranijo posnetki iz videonadzornega sistema. 

Delodajalci v javnem in zasebnem sektorju lahko izvajajo videonadzor  dostopa v njihove prostore samo v naslednjih primerih:
- če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja,
- zaradi nadzora vstopa in izstopa v službene prostore ali
- če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.  

V primeru, da se poslovni ali uradni prostori nahajajo v poslovno-stanovanjskih hišah, se lahko videonadzor izvaja nad vhodi oz. izhodi v stavbo oziroma poslovne prostore, nikakor pa ne zajema videonadzora notranjosti stavb (hodnikov, stopnišč), ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, kot tudi ne snemanja vhodov v stanovanja ljudi, ki živijo v takšnih stanovanjsko-poslovnih stavbah. O nadzoru, ki se na ta način izvaja, morajo biti obveščeni vsi zaposleni oz. vsi stanovalci.  

Ker zakon eksplicitno ne določa, se postavlja vprašanje, ali mora tisti, ki izvaja videonadzor, pridobiti dovoljenje za nadzor tudi od stanovalcev, ki imajo v stavbi 70% solastniški delež, saj se videonadzor izvaja v mešani (stanovanjsko-poslovni) stavbi. V tem primeru je potrebno zakon razlagati restriktivno in privolitev za nadzor pridobiti tudi od solastnikov, ki imajo v stavbi 70% solastniških deležev. 

Zbirke tako zbranih podatkov se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, razen če zakon ne določa drugače. 

Zakon uvaja tudi videonadzor v večstanovanjskih stavbah. Tudi v tem primeru zakon določa nekatere pogoje:
- potrebna je pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti najmanj 70% solastniških deležev;

- dovoljen je samo takrat, ko je to potrebno za varnost ljudi in premoženja;
- dovoljeno je le snemanje vhodov in izhodov iz hiš in njihovi skupni prostori;
- nikakor ni dovoljeno nadzorovanje hišniškega stanovanja, njegove delavnice ali vhodov v posamezna stanovanja;
- prepovedano je izvajati ali omogočiti sprotno pregledovanje posnetkov preko internetne kabelske, javne kabelske televizije, interneta ali kateregakoli drugega telekomunikacijskega sredstva.  

Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja samo v izjemnih primerih, ko:

- je to nujno za varnost ljudi ali premoženja, za tajnost podatkov in varovanje poslovne skrivnosti in
- tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.  

Pred uvedbo le-tega mora delodajalec pisno obvestiti delavce, ki jih ta ukrep zajame in se o izvajanju nadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, nikakor pa ni takšen nadzor dovoljen v delovnih prostorih izven delovnega mesta, npr.: v garderobah, dvigalih, sanitarnih prostorih.  

 

Na podlagi zakonskih določb tako ni mogoče izvajati videonadzora tako, da posamezniki, ki so nadzorovani, tega ne bi vedeli oz. s tem ne bi bili seznanjeni. Tako ni mogoče oziroma ni dovoljeno npr. v služben avto namestiti naprave, ki bi zbirala posnetke (sliko ali glas), ne da bi posameznik, katerega osebni podatki se na tak način zbirajo, o tem ne bil obveščen. 

 

PRAVNI VIR:
Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS 86/2004)