|
|||
Več glav več ve»Vsi pametni ljudje niso zaposleni pri nas,« je temeljna premisa koncepta »odprtih inovacij«, ki ga je predstavil prof. Henry Chesbrough in na praktičnih primerih pojasnil, kako jih poiskati znotraj in zunaj meja podjetja in izkoristiti njihovo znanje. Po ugotovitvah profesorja so odprte inovacije še posebej primeren koncept za srednja in manjša podjetja.
Poslujemo v času globalizacije, ko so informacije preko svetovnega spleta enostavno dosegljive, blago in delovna sila mobilna, poslovno okolje in želje kupcev pa zelo spremenljive. V takem nestanovitnem poslovnem okolju se podjetja, ki delujejo po tako imenovanem »zaprtem tipu inovacij« - nadzorujejo vse svoje znanje, v lastnih laboratorijih raziskujejo in razvijajo nove produkte, jih same komercializirajo in prodajajo na trgu – po mnenju prof. Henryja Chesbrougha z univerze Berkeley na dolgi rok ne bodo uspela ohraniti. Nasprotno, prof. Chesbrough, eden najvplivnejših mislecev menedžmenta in osrednji govorec na 25. predsedniškem forumu IEDC-Poslovne šole na Bledu meni, da je konkurenčno prednost treba graditi s sodelovanjem, z izmenjavo zamisli in znanja z različnimi deležniki: od kupcev, dobaviteljev, do raziskovalnih institucij in celo konkurentov.
Vse to zajema njegov koncept »odprtih inovacij«, ki ga je leta 2003 objavil v delu »Open Innovation: The New Imperative for Creating and Profiting from Technology«. Ravno povezovanje ter razpoložljivost znanja in kadrov po modelu »odprtih inovacij« je po njegovem mnenju pripeljalo do situacije, da svetovno gospodarsko rast in inovacije danes pravzaprav poganjajo mala in srednje velika podjetja (za ameriške razmere je malo podjetje s tisoč zaposlenimi), ki ustvarijo med 25 in 35 odstotki svetovnega bruto družbenega proizvoda in prispevajo med 60 in 70 odstotki zaposlitev v državah OECD (podatki OECD 2005). Koncept se je v slabem desetletju zasidral v visoko tehnoloških panogah, predvsem telekomunikacijski, farmacevtski, avtomobilski industriji, vse bolj pa se seli tudi na polje storitvenih dejavnosti. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|