Veronika Novak - Kako sem postala podjetnica

Avtor: Veronika Novak | Objava: 11.01.2008

V družinskem podjetju je težko ločiti delo od privatnega življenja.


Veronika Novak: "Nisem si mislila, da bom na gradbišču usklajevala strojnike in gradbince."

Kdaj natančno sem postala »podjetnica«, ne vem. V družinskem podjetju najbrž tako nanese. Svojo pot v družinskem podjetju Vale Novak sem začela v knjigarni že med študijem. Knjigarno sta odprla mama in brat, še prej pa je mama odprla založniško dejavnost. Na začetku je bila založba kar doma, tako da sem v podjetju tako rekoč živela, ko sem med knjigami in računalniki delala domače naloge.  

Od nekdaj sem si želela delati v knjigarni, všeč mi je vonj listov v čisto novi knjigi. Še zdaj se spomnim, kako me je oče, ko sem opravila prvo bralno značko, peljal v knjigarno, da sem si kupila svojo prvo knjigo. In pozneje smo si vedno predstavljali, kako bi bilo, če bi imeli kar svojo knjigarno. Sanjarila sem, kako bi tam delala, saj se mi je to zdel najlepši poklic pod soncem, knjigarna pa najlepša možna trgovina.  

Od romantike do realizma 

Zdaj so mi seveda všeč tudi druge trgovine, a knjigarna je zame kljub vsemu kot drugi dom. In tako smo knjigarno čisto zares odprli. Seveda je to trd posel in ljubezen do knjig ni dovolj za preživetje. Ko smo leta 1998 odprli knjigarno, je bila to pogumna in drzna odločitev. Posel s knjigo morda zveni bolj romantično kot druge vrste podjetništva, vendar je prav tako posel kot kakšen drug, kjer romantika lahko zelo hitro zbledi.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *