Več prostora (in miru)!

V svetu, v katerem živimo, je mir precejšnja vrednota. Ne mislim tu samo na vojno v Iraku ali Izraelu, temveč na mir, ki si ga vsak sem ter tja zaželi. Stalno hitenje, pritiski, bombardiranje s podatki z vseh strani. Včasih imam občutek, da je avtomobil edino pribežališče, v katerem imaš vsaj malo miru. Seveda pa se ne smeš pretirano razburjati nad gnečo okoli sebe, na nervozne voznike, na počasne voznike, na ate s klobuki. Če se nekako pomiriš z vsemi temi neprijetnimi dejavniki, na katere tako ali tako nimaš vpliva, potem si na konju! Avtomobil je zadnje mirno pribežališče! Zlasti če lahko sedeš vanj in se pelješ nekaj sto kilometrov stran od ponorelega sveta (četudi v nov ponorel svet) - recimo na avtomobilski salon v Ženevo.

Mazda MPV

Na avtomobilski salon v Ženevo sem se peljal z mazdo MPV. Velikim enoprostorskim avtomobilom, ki je imel poleg velikosti in udobja še eno prednost – bil je namreč dizel! In na tako dolgi poti se to kar lepo pozna; ni se ti treba velikokrat ustavljati na črpalki, pa še precej ceneje je. Kljub visoki povprečni hitrosti čez Italijo (prek 150 km/h), avto ni in ni hotel porabiti več kot 10 litrov nafte za 100 kilometrov. To me je prijetno presenetilo! Ta avto je vendarle velik in težak, ima precej veliko površino, na katero se naslanja veter, pa še noge na plinu nisem imel preveč lahke. Edino, kar me je pri gorivu motilo, je bil kar nekoliko majhen rezervoar. Tako sem se kljub vsemu kar nekajkrat ustavil na poti v Ženevo in nazaj.

Mazda se sicer ni spomnila tovrstnih enoprostorskih avtomobilov; to je pred kakim ducatom let storil Renault z espaceom, vendar so se pri mazdi spomnili imena MPV. Kar je angleška kratica za večnamenski (Multi-Purpose Vehicle) oziroma enoprostorski avtomobil. Res je sicer, da je espace dolgo kraljeval kot edino tovrstno vozilo, vendar ga že kar dolgo posnemajo tudi druge znamke. Tako je zdaj konkurenca na področju tovrstnih avtomobilov zelo huda, njihov tržni delež pa je precej velik.

Mazda je oblikovno tipičen predstavnik tega razreda; kot je najbrž že jasno, je glavna značilnost teh avtomobilov povsem poravnan kot med vetrobranskim steklom in motornim pokrovom. Mazda ima značilno petkotno masko, veliko sprednje steklo ter, tako kot se spodobi, povsem ravno odsekan zadnji del. Streha je seveda primerno dolga, vrata na straneh zadaj pa se odpirajo drsno. To je dobro predvsem zato, ker so lahko večja (nimaš namreč prostorskih težav pri odpiranju vrat), to pa seveda omogoča tudi lažji dostop do vseh petih sedežev zadaj. Kljub klasični obliki enoprostorca pa mazda ni pretirano dolgočasna na pogled, seveda pa tudi tako lepa in zanimiva ne kot nova mazda 6. vendar pa je včasih treba žrtvovati nekaj lepote in dinamičnosti za praktičnost! Jaz takoj zamenjam!

Kakor koli, mazda je prijeten, prostoren avtomobil, ki ga lahko uporabljate za veliko stvari: za družinske izlete, za vsak dan, za službene potrebe, skratka za vse. Ima vse, kar imajo limuzine glede udobja in opreme, in vse, kar si poleg tega še želite – veliko prostora v notranjosti! Avtomobil je namreč res prostoren, kar pa ne pomeni, da je od zunaj nerodno neokreten. Je nekoliko višji kot limuzine, zato je pregled iz avtomobila boljši, ima nekoliko večja kolesa, kar je dobro za “plezanje” čez robnike, in ima veliko, veliko prostora zadaj - bodisi za še šesti in sedmi sedež in 294 litrov prtljažnega prostora (kar je malo) ali pa za kar 1600 litrov prtljažnega prostora, če se odločite, da bo vaš MPV tovorni avtomobil. Položaj za volanom je sicer nekoliko višji, a vendarle zelo limuzinski. Ergonomija je dobra, sediš v, in ne na avtomobilu, kar ti daje občutek varnosti. Volan je nastavljiv, sicer bi mogel biti tudi nekoliko izdatneje, a je tudi toliko dobrodošlo. Sedeži so prijetni za sedenje in menjalnik je nameščen točno tam, kjer smo ga navajeni pri limuzinah. Morda je zato nekoliko nepriročen glede na rešitve ponekod pri konkurenci in prestavljanje je prijetno in natančno. Seveda je v takem avtomobilu veliko predalov in predalčkov za odlaganje drobnarij in dokumentov, tako da mora človek kar nekoliko pomisliti, kam je odložil kako malenkost, in če je to prometno dovoljenje in ga zahteva policaj, potem je zadeva lahko vsaj malo neprijetna, ko odpiraš vse tiste predale in iščeš dokumente. Sicer pa je bil policaj, ki sem ga srečal, tako ali pa tako v službi in je imel čas malo počakati ... Pa še benificiran delovni staž ima! Le malo čudno je gledal.

Motor testnega avtomobila je bil dvolitrski turbodizelski. Pohvali se lahko predvsem z dobrim navorom, solidno močjo in nizko porabo. Motor zmore 136 konjskih moči in 310 Nm navora. Avtomobil je sposoben prignati do končne hitrosti 176 km/h, z mesta do 100 km/h pa ga pripravi po 13,2 sekunde. Ni kaj, moram zapisati, da gre za zelo dober motor, ki temu avtomobilu izredno pristoji, kakor bo tudi vaši denarnici.

Vožnja z mazdo MVP je prijetna, skoraj povsem limuzinska. Le nekoliko višje težišče te lahko po ovinkasti cesti nekoliko moti, kajti avtomobil se nekoliko bolj nagiba kot kaka športna limuzina. Sicer pa tovrstni avtomobili tako ali tako niso narejeni zaradi dirkanja. Tudi zavore so dobre, vsekakor pa morate upoštevati tudi težo tega avtomobila, ki znaša blizu dve toni, če v njem prevažate sebe in še kakšnega potnika. Seveda dve toni ustavite nekoliko počasneje kot eno in na to je pač treba računati. Tisto, kar pa me je pri tem avtomobilu zelo navdušilo, pa je bila mirnost pri ostrem zaviranju. Avtomobil ostaja ves čas izredno miren. Mazda MPV je vsekakor avtomobil, ki se lahko v tem razredu pohvali z dobrimi voznimi lastnostmi.

Citroën C8

Citroën C8 sodi med četvorčke druge generacije; poleg citroëna so tu še peugeot, pa fiat in lancia. Že prva generacija teh avtomobilov je bila precej uspešna in jasno je bilo, da bodo pri Fiatu in PSA-ju naredili nov rod teh enoprostorskih avtomobilov. Poleg precej modernejšega in nekoliko bolj oblega videza je glavna sprememba pri teh avtomobilih velikost. So namreč kar precej zrasli in to jim je dalo še nekaj večjo konkurenčnost, poleg velike praktičnosti, s čimer so se lahko hvalili že prej.

C8 ima seveda citroenovski značaj in oblika, vsaj spredaj, je močno v novem citroenovem slogu. Prijazna maska, dvojna puščica na njen, simpatične luči zaznamujejo značaj tega avtomobila. Za vse druge dele pa velja povsem enaka ugotovitev kot pri mazdi: poravnani kot med motornim pokrovom in vetrobranskim steklom, dolga streha, ravno odsekan zadnji del avtomobila. Tudi pri tem avtomobilu so zadnja stranska vrata drsna, vendar odpiranju in zapiranju strežeta elektrika in daljinski upravljalnik na ključu. Kako udobno in prijazno! Tudi v notranjosti so stikala za zapiranje in odpiranje vrat, ena garnitura je pri vozniku poleg vzvratnega ogledala, z drugo pa lahko upravljata potnika na zadnjih sedežih. “Nobel”, ni kaj!

Prav tako kot pri mazdi lahko tudi pri citroenu v avtomobil namestite 7 sedežev v treh vrstah. Vendar pri tej kombinaciji ostane nekaj manj prostora za prtljago, ob petih sedežih je prostora za prtljago veliko, ob samo sprednjih pa je ta avtomobil lahko tudi pravi transporter! Zadaj pa ni samo veliko sedežev, temveč tudi praktičnih stvari za udobje potnikov (zlasti prezračevanje, luči za branje, predalčki za odlaganje drobnarij, letalske mizice za prigrizek ...). Skratka, sem ter tja se lahko počutiš v tem avtomobilu kot v letalu.

Kot v letalu pa se lahko počuti tudi voznik. Ne sicer zaradi volana in prestavne ročice, ki je v tem primeru praktično in predvsem priročno nameščena na armaturni plošči (če bi bilo prestavljanje še nekoliko natančnejše, bi bilo sploh vse super), temveč zaradi merilnih inštrumentov. Tik za volanskim obročem ima voznik samo majhen števec dnevnih in absolutnih kilometrov, pod sprednjim steklom na sredi armaturne plošče pa še tri večje merilnike (hitrost, vrtljaji ter gorivo in temperatura hladile tekočine). Na osrednji konzoli so vozniku na voljo še podatki iz potovalnega računalnika (mimogrede, to sem pri mazdi nekoliko pogrešal) in o prezračevanju vozila. Seveda je imel teestni avtomobil klimatsko napravo in tudi ta stikala malce spominjajo na letalske pripomočke, kar pa je glavno, klimatska naprava povsod v avtomobilu deluje odlično!

Sedeži bi bili lahko tudi nekoliko bolj ergonomski, volanski obroč je pohvalno nastavljiv in počutje za volanom precej udobno. Zaradi lažjega prehoda med sedežema spredaj je tudi ročica ročne zavore nameščena na levi strani voznikovega sedeža, kar te sprva nekoliko zmede, pozneje pa ugotoviš, da je ta položaj ročice res pameten. Zadaj je sedenje udobno, saj je prostora več kot dovolj.

Tudi v C8 je bil motor dizelski, to pot 2,2-litrski HDI s 130 konjskimi močmi (razvije jih pri 4000 vrtljajih) in 314 Nm navora (pri 2000 vrtljajih). Vse to zadostuje za pospešek 13,6 sekunde od 0 do 100 km/h in za končnih 182 km/h. Tudi pri tem avtomobilu je poraba pohvalna, celo zelo pohvalna, saj se je gibala med 8,9 in 10,1 litra za 100 prevoženih kilometrov (tudi pri mazdi najbrž podobno, a ni imela potovalnega računalnika).

Tudi pri tem avtomobilu so vozne lastnosti dobre. Nekaj težav je bilo pri testnem avtomobilu le zato, ker je bil obut v zimske pnevmatike, kar mu pri hitrostih prek 170 km/h ni bilo najbolj pogodu. A tako hitro se tako ali tako ne smeš peljati niti z letnimi pnevmatikami!

Skratka, oba avtomobila res ustvarjata notranji mir, saj ti dajeta dovolj mirnega prostora, vožnja pa ni stresna. Mirna in prijazna, pa vendar tudi dovolj hitra in varčna vožnja lahko človeka neverjetno pomiri. Tista reklama, ki jo dela Renault za svojega espacea, je kar pravšnja. Kaj pa, če sta v tem času prostor in mir res največji dobrini?