|
|||||||||||
Vaška pravljicaV belokranjski vasi Drašiči je martinovanje skrbno pripravljen praznik, kjer lahko doživite in okusite vse lepote in dobrote teh krajev. Seveda pa vam je njihovo gostoljubje na voljo vse leto.
Skoraj mimo so že trgatev, stiskanje grozdja in predelava mošta v mlado vino. Bliža pa se čas, ko se mlado vino spremeni v staro, čas martinovanja.
Če nas pot v tem jesenskem obdobju zapelje v smeri Črnomlja in Metlike, skozi prelepo, nežno valovito pokrajino, ki skriva v nedrjih bogastvo naravne in kulturne dediščine, z ohranjenimi brezovimi steljniki, kjer so kmetje včasih kosili praprot za polaganje stelje živini, prav na mejo s Hrvaško, bomo zagledali malo vasico na robu belokranjskega vinorodnega okoliša, vasico prijaznih ljudi in slikovitih zidanic z imenom Drašiči, kjer se začne naša vaška pravljica.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Vinska banka
V Drašičih je ohranjena ena redkih še delujočih vaških zidanic, ceh vinarjev, nekakšna vinska banka, za katero skrbi vsa vas, čeprav so časi pomanjkanja, ko je takšna ustanova v imenu skupnosti pomagala posameznikom, že mimo. Vendar pa duh te skupnosti še živi, in biti član soseske je čast, ki jo spoštujejo prav vsi. Vanjo je vključeno 54 članov, ki za pristopnino vsako leto prispevajo dvesto litrov vina.. Med njimi je v odboru vaške soseske tudi prvi tenorist pevske skupine Drašicki vošcaci Tone Dolc, eden največjih vinarjev v Metliškem območju s kar več kot 20.000 trtami.
Martinovanje je čas, ko imajo člani vaškega odbora in drugi vinogradniki tega okoliša ter njihove družine veliko dela. Pri pripravljanju na ta praznik sodelujejo skoraj vsi, zato pa so počaščeni z obiskom trgačev, ki so jim pomagali pri trgatvi, sorodnikov, prijateljev, znancev ali pa samo naključnih obiskovalcev, ki si želijo ta praznik deliti z njimi, zadnja leta pa tudi tisti, ki praznujejo martinovo in so za to pot že slišali, saj vsakega sprejmejo z odprtimi rokami.
Martinova pot
Nekako tradicionalna je postala pot, ki jo člani te skupnosti za promocijo svojega kraja in dobrega vina vsako prvo soboto po 11. novembru (letos je to 15. november), letos že četrtič, skrbno in premišljeno pripravljajo prav za vse, ki se želijo podati nanjo. Začne pa se ta pot ravno pri cerkvi nasproti vaške zidanice, pod vaško lipo. Tam vaščani že dopoldne pričakajo udeležence s pravo belokranjsko pogačo, ki jim pričara užitke belokranjske kuhinje in njenih tradicionalnih jedi, seveda pa poleg postrežejo z vinom, katerega vonj in okus premamita še tako zahtevnega poznavalca in ljubitelja te žlahtne kapljice. Po predstavitvi nekaterih kulturnih in naravnih znamenitosti tega okoliša vas prireditelji peš in v dobri družbi popeljejo po poti, ki jo je določil vaški odbor in v katero se s svojim gostoljubjem (torej z najboljšim vinom in drugimi belokranjskimi dobrotami) vključijo skoraj vse zidanice na poti.
Druščina, ki nikoli ni manjša od 200 ljudi, začne popotovanje pri vaški cerkvi nasproti vaške zidanice ob 10.30 uri. Pridruži se ji lahko kdorkoli, kadarkoli, če se prej o dogodku pozanima. Letošnja pot je dolga osem kilometrov, kar ni veliko, vendar pozor, pokušanje vin in dobrot pri zidanicah, ki so vključene v pot, lahko traja dolgo, zato se pot razvleče na ves dan. Od vaške zidanice v Drašičih se pot nadaljuje v zidanice proti Krmačini, Železnikom, Sv. Ani, Vidošičem tudi mimo vinske kleti družine Mavretič, katerih hči Julija je bila prva vinska kraljica. V zidanicah, ki so vključene v to pot, lastniki ves dan z obiskovalci poskušajo svoja vina in druge dobrote, zapojejo, se poveselijo. Sklenejo pa tudi kako dobro kupčijo, saj se bliža novoletni čas, v katerem lahko dobro vino podarijo kot prijateljsko, poslovno darilo ali pa ga naročijo za praznike, ki ponavadi ne minejo brez žlahtne kapljice.
Vaška skupnost pa se je odločila, da svoj kraj še bolj odpre za obiskovalce in vsako leto sprejme napovedane skupine že dneve pred Martinovo soboto, s katerimi obhodijo omenjeno pot. Po dogovoru ugodijo tudi drugim željam, ki jih lahko uresničijo s svojo ponudbo, kot so zidanice s prenočišči in gostišči, v katerih vam lahko poleg vina in belokranjskih dobrot ponudijo tudi jagnjetino, saj je ena od značilnosti tega okoliša tudi reja drobnice, predvsem ovc.
Tako se iz Vidošičev druženje in praznovanje nadaljuje mimo označene poti, ki vodi v gozd do Vaške pravljice. To je hiška sredi gozda, ki so jo obnovili skavti in jo rešili pred propadom. Mimo nje teče potok, ki je včasih poganjal mline, katerih kamni so še ohranjeni ob Vaški pravljici. Na poti, ki se začne in sklene v Drašičih, pogled ne zgreši dobro ohranjene starovaške arhitekture z značilnimi gangi (med najbolj ohranjenimi je Kostelčev), hisi, vaškimi studenci ... Ne moremo pa niti mimo studenca večne mladosti, za katerega vaščani še vedno trdijo, da je zdravilen, in tisti, ki se umije v njem, ostane večno mlad! No, glede na to, kako radostni in polni življenja so vaščani, bi jim kar verjela.
Ne le za martinovo ....
Lepo je martinovati v teh krajih, lahko pa njihovih lepot naužijemo tudi ob drugih priložnostih. Lahko se zavihtimo na kolo in pot prekolesarimo, si ogledamo vse znamenitosti, v gostiščih in zidanicah na poti si privoščimo okrepčilo, se napotimo h Kolpi in se predamo plavalnim užitkom ali čolnarjenju, morda pa samo sprehodu ....
Za vse tiste, ki bi si želeli videti in doživeti bogastvo teh krajev, spoznati ljudi, ki živijo tam, ter občutiti čar njihovih običajev in ponudbe, ki je primerna ne samo na martinovo, temveč tudi za vse dni v letu, ko vam pride na misel, da bi z družbo, družino, sodelavci, poslovnimi partnerji poskusili njihov izbor najboljših vin, spoznali njihovo pridelavo in se ob tem še poveselili, sta vam na voljo Jože in Marija Mavretič. (Drašiči 2b, 8330 Metlika; tel. 041 779 273, 041 372 885). Pri njiju dobite tudi vsa dodatna pojasnila glede poteka, prijave na martinovanje, ponudbe za poslovna darila ter poslovne izlete v njihove kraje ... Veseli so, če lahko ustrežejo, predvsem pa so pripravljeni, da vam naredijo čas, ki bi ga preživeli z njimi, čim zanimivejši in pestrejši.
Izjemna lega, prekrasna pokrajina in gostoljubje tukajšnjih ljudi, ki še znajo stopiti skupaj in nesebično negujejo tradicijo, so razlogi, da ta nekoliko obroben, manj obljuden del Slovenije obiščemo in doživimo to vaško pravljico.
|
|