|
Iskalnik:
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vaša finančna prihodnost je v vaših rokahJoseph Tallal in umetnost finančne »navigacije« do zastavljenih ciljev.Joseph J. Tallal – Jody, Američan, rojen leta 1953, sebe raje imenuje finančni manager kot finančni svetovalec. Svojo zgodbo o uspehu je začel pisati pri 27. letih, ko je ustanovil podjetje za finančno svetovanje s področja osebnih financ. Pozneje se je osredotočil na investicije v nepremičnine, saj je ugotovil, da so najbolj donosne in relativno varne. Specializiran je za vlaganje v nepremičnine, pri čemer je zaslovel kot investitor, ki je dosegel ogromne dobičke za svoje stranke. Na pot uspeha je stopil že leta 1970, ko je kot 17-letnik prebral knjigo »I Can« (Zmorem) avtorja Bena Sweetmana. Takrat se je odločil, da bo postal uspešen in bogat. Temeljni nauk te knjige je bil, da lahko dosežeš vse, če se le odločiš za to. Ko si postaviš življenjske cilje, se bodo zagotovo uresničili, če se boš oprl na filozofijo, opisano v knjigi. In ta filozofija mu je bila pisana na kožo. Ko je bil star 20 let je s pridobivanjem članov za nek klub že zaslužil takratnih 42.000 dolarjev letno. Lahko si je privoščil vse. Od najboljših avtomobilov do potovanj in oblek po meri. Vendar pa je kmalu ugotovil, da nekaj dela narobe. Kajti kljub visokemu letnemu zaslužku je imel na računu le 3000 dolarjev prihrankov. Ugotovil je, da sicer zna služiti denar, da pa ne ve nič o tem, kaj storiti z njim. Odločil se je torej, da se mora naučiti, kako naj »denar dela zanj«, saj bo sicer s takim trošenjem na starost ostal nepreskrbljen. Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. V avdio-video programu z naslovom Building Personal Wealth (Kako doseči osebno blagostanje) razkriva svojo rešitev za doseganje finančnih ciljev. Ni pomembno, kakšni so naši finančni cilji. Ali si želimo v nekaj letih kupiti počitniško hišo ob morju, ali bi se radi čez 25 let upokojili in postali finančno neodvisni, ali pa bi radi obogateli. Pomembna je močna želja, da bi dosegli finančne cilje in pravilno finančno načrtovanje.
1. Prevzem nadzora nad finančno prihodnostjo Temelj upravljanja s financami je razumevanje dohodka kot točno določene in omejene kategorije. Tallal predlaga, naj si predstavljamo, da je dohodek torta. Vsaka najmanjša stvar, ki jo potrebujemo ali želimo, predstavlja košček torte. Določen življenjski slog, izobrazba in zavarovanje so posamezni kosi. V skladu s finančnim planom lahko znotraj te torte prerazporejamo svoje potrebe in želje. V nobenem primeru pa ne moremo zapraviti več, razen če se zadolžimo. Po statistiki manj od pet odstotkov ljudi sploh kdaj doseže finančno neodvisnost in, kar je še bolj pomembno, edini vir dohodka 97-98 % ljudi po dopolnjenem 65. letu starosti je državna pokojnina, ki zadošča le za pokrivanje osnovne nege v domu za ostarele. Do danes so se ljudje brez skrbi upokojili, saj je država iz svojega »fonda« priskrbela sredstva za njihovo pokojnino. Ta sredstva so omogočala normalno življenje tudi po upokojitvi. Toda časi se spreminjajo in ljudje moramo danes prevzeti veliko večjo odgovornost za svojo finančno prihodnost. Prvi razlog je v tem, da se življenjska doba podaljšuje in je daljša kakor kdajkoli prej. Po statističnih podatkih bo človek po upokojitvi ob dopolnjeni starosti 65 let živel vsaj še 15 let. Najbrž lahko prej ali slej pričakujemo, da bodo ljudje preživeli v pokoju toliko let, kolikor let so bili zaposleni, čeprav se to sliši nemogoče. Drugi razlog je staranje prebivalstva, kar pomeni, da se razmerje med upokojenci in zaposlenimi povečuje v škodo zaposlenih in vedno več upokojencev »pade« na enega zaposlenega. Nekateri finančni strokovnjaki pričakujejo, da naj bi generacija »baby boom«, ki se bo upokojila okrog leta 2020, ostala brez pokojnine iz državne blagajne. To pomeni, da bodo morali ljudje preživeti z denarjem, ki ga bodo do takrat ustvarili in privarčevali sami. Zadnja leta nas tudi v Sloveniji opozarjajo, da je treba dodatno varčevati za pokojnino, saj se državna vreča nezadržno prazni. Vendar pa predvidevanjih Tallala tudi to dodatno varčevanje ne bo zadostovalo za normalno preživetje ali za to, da bi ohranili vsaj enak življenjski standard, kakor smo ga imeli pred upokojitvijo. Skoraj nihče ne more verjeti, da bi lahko po upokojitvi lahko živel slabše. Kakšna je resnična situacija, pa se lahko prepričamo že danes, ko večina upokojencev živi zelo skromno in si marsičesa ne more privoščiti brez denarne pomoči svojih otrok. 2. Veščina navigacije Tallal meni, da je za to, da ljudje nikoli ne dosežejo finančne neodvisnosti, eden glavnih vzrokov neznanje. Ljudje preprosto ne vedo, kaj narediti za dosego dolgoročnih finančnih ciljev. Na upokojitev se ne pripravljajo dovolj, ker se ne zavedajo, kaj jih čaka. Za doseganje finančnih ciljev lahko uporabimo »veščino navigacije«. »Veščina navigacije« nam pomaga, da pot do velikih ciljev, ki se nam zdijo nedosegljivi, razbijemo na majhne korake. Tallal primerja doseganje finančnih ciljev s potovanjem z ladjo do otoka. Kapitan mora pripraviti posamezne etape poti, da bi dosegel glavni cilj v določenem času. Ni dovolj, da pozna samo končni cilj. Če bi bilo potovanje prepuščeno naključju, bi bilo daljše, nepredvidljivo in tvegano. Enako velja za doseganje finančnih ciljev. Ni toliko pomembno, kaj si želimo; 200 milijonov tolarjev na računu ali 20 milijonov tolarjev za novo stanovanje. Pomembno je, da določimo pot do ciljev ter jih dosežemo po majhnih korakih v določenem času. 3. Kako si začrtamo pot do finančnih ciljev 1. korak: Določimo našo izhodiščno točko Najprej ugotovimo naše trenutno finančno stanje; kakšen je naš dohodek, kakšni so naši stroški, kako so sestavljena naša sredstva in katere so naše obveznosti. Izračunamo si »neto vrednost premoženja«, ki jo lahko imenujemo tudi osebna bilanca stanja. Če imamo družino, bomo v bilanci uporabili podatke vseh članov skupaj in tako dobili družinsko bilanco. Tabela: Izračun »Neto vrednosti premoženja« ali osebne bilance stanja
Iz neto vrednosti premoženja lahko na primer ugotovimo, kolikšen del svojih sredstev smo financirali s posojili. Če je rezultat negativen, pomeni, da bi, če bi morali poplačati vse svoje obveznosti, ostali brez vsega premoženja, poleg tega pa bi si morali še dodatno izposoditi sredstva za poplačilo. Neto vrednost premoženja je ogledalo našega ukvarjanja z denarjem. 2. korak: Določimo finančni cilj, ki ga želimo doseči Pri določanju ciljev je pomembno, da se vprašamo, kaj si najbolj želimo. Če je to nov avto, bomo svoje korake usmerili k doseganju tega cilja. Če pa nam več pomeni izobrazba naših otrok, bo to naša prioriteta pri določanju ciljev. Zato moramo pri sebi razčistiti in se zavedati, da se odpovemo enemu cilju za dosego drugega, ter da to ni naša žrtev, temveč zavestno določena prioriteta. Preprost izračun potrebnih sredstev za življenje ene osebe za obdobje 25 let po upokojitvi, ob predpostavki, da inflacije ne bo, da ne pričakujemo skoraj nič iz državnega računa ter da bi želeli ohraniti enak življenjski standard kakor ga imamo danes, ko zaslužimo 250.000 tolarjev na mesec. 250.000 tolarjev × 12 mesecev = 3.000.000 tolarjev na leto × 25 let = 75.000.000 tolarjev prihrankov 3. korak: Izločimo tista sredstva, s katerimi lahko dosežemo svoje finančne cilje Pred »finančnim potovanjem« naredimo seznam tistih sredstev, ki so z nami čustveno nepovezana, in ki jih bomo lahko uporabili za uresničevanje svojih finančnih ciljev. Na tem seznamu naj ne bo našega stanovanja, avtomobilov, oblek, nakita ali življenjskega zavarovanja. Vse to so sredstva, ki jih najbrž ne bi želeli prodati (najbrž ne bi želeli prodati stanovanja, da bi otrokom omogočili izobrazbo). Ko iz »neto vrednosti premoženja« odštejemo sredstva, ki so z nami čustveno povezana, dobimo »čisto vrednost premoženja«. To je premoženje, s katerim lahko upravljamo zato, da dosežemo svoje finančne cilje. 4 korak: Definirajmo svoje denarne tokove in določimo svoj proračun Po mnenju Tallala je to najpomembnejši korak, ki ga moramo storiti. Za večino ljudi je njihov denarni tok (prihodki, odhodki) velika neznanka predvsem zato, ker se ne želijo soočiti s tem, koliko denarja dejansko zaslužijo ter koliko in za kaj dejansko potrošijo. Večinoma najprej zapravijo in šele nato pomislijo, ali to stvar res potrebujejo. Sami sebi rečejo: »Nisem dober pri spremljanju svojega denarnega toka. Nisem dovolj discipliniran, da bi si vse zapisoval. Ne znam ravnati z denarjem.« V bistvu ne želijo prevzeti odgovornosti za svojo potrošnjo. Toda soočenje z dejanskimi prihodki in slogom zapravljanja je nujna, če želimo doseči finančne cilje. Zato si dnevno zapisujmo svojo potrošnjo do zadnjega tolarja. Naredimo si razpredelnico, v kateri razdelimo stroške v različne kategorije (stanovanje, avto, hrana, zavarovanje, krediti, oblačila, zdravje ...). Ko bomo vedeli, koliko in za kaj zapravimo, se bomo lahko odločili, koliko želimo zapraviti za vsako od teh kategorij. Večina ljudi meni, da bodo dosegli finančne cilje le z vedno višjo plačo. Vendar to pravzaprav ni toliko pomembno (razen v primeru socialno ogrožene družine). Pomembno je to, kaj naredimo z denarjem. 4. Uporaba »Pravila števila 72« pri planiranju Da bi dosegli finančne cilje pravočasno oz. v skladu s planom je zelo pomembna funkcija časa. Večina ljudi verjame, da je najpomembnejši faktor pri investiranju stopnja donosa. Seveda je stopnja donosa zelo pomembna, saj določa, kako hitro se bo naša investicija vrednostno podvojila. Toda končna vrednost investicije je še bolj odvisna od tega, kolikokrat se bo podvojila. Tukaj pa ima pomembno funkcijo čas. Da bi lahko izračunali, v kolikšnem času bomo dosegli svoje finančne cilje glede na stopnjo donosa investicije, oziroma v kolikšnem času se bo kupna moč prepolovila, uporabimo Tallalovo »pravilo števila 72«, ki se glasi: 1. Če število 72 delimo s stopnjo donosa naložbe, dobimo število let, v katerih se bo investicija podvojila. 2. Če število 72 delimo s povprečno letno stopnjo inflacije, dobimo število let, v katerih se bo kupna moč prepolovila.
Zgled: 36-letnik investira štiri milijone tolarjev v delnice na borzi in meni, da lahko doseže 12 % letno rast, kar je v trenutni situaciji rasti na borzah zelo realna predpostavka.
Če bi začel varčevati šest let prej z enakim zneskom, bi imel pri 60-ih letih ob enakih predpostavkah 128 milijonov tolarjev! Zato je zelo pomembno, da začnemo varčevati čim prej. 5. Vpliv inflacije na planiranje finančnih ciljev Inflacija je glavni razlog za zmanjšanje kupne moči ljudi in je največja ovira na poti k finančnemu uspehu, pa vendar jo vse premalo upoštevamo v planiranju osebnih finančnih ciljev. Cena dobrin je odvisna od ponudbe denarja, ki je na razpolago. S povečanjem ponudbe denarja ob nespremenjeni ponudbi dobrin cena naraste in rezultat je inflacija. Za lažje razumevanje nevarnosti inflacije poglejmo zgled. Recimo, da bi lahko vstopili v časovni stroj, ki bi nas prestavil v leto 1974. Takrat je bila cena ene žemlje približno 0,25 tolarja. Kaj bi dejali človeku, ki bi vas želel prepričati, da bo leta 2004 ena žemlja stala 80 tolarjev? Najbrž mu ne bi verjeli. Tukaj trčimo na problem sedanjosti. Ali lahko danes verjamemo, da bomo morali ob predpostavki povprečne letne inflacije 8 % za to žemljo čez 15 let plačati 275 tolarjev, čez 30 let pa že 870 tolarjev? V tem primeru smo upoštevali nižjo stopnjo inflacije, kakor je bila tista, ki je vzdignila ceno žemlje s 0,25 tolarja na 80 tolarjev v 30. letih (povprečno 20,5 % letno ob predpostavki, da smo že leta 1974 imeli tolar). Tallal priporoča, da naj bi pri planiranju finančnih ciljev upoštevali 8 % letno stopnjo inflacije. Mogoče se zdi taka stopnja inflacije visoka, toda trenutno so obrestne mere in stopnja inflacije na rekordno nizki ravni in pričakovati je, da bodo prej ali slej začele naraščati. Po mnenju Tallala letna inflacija neke države, ki jo objavi statistični urad te države, ne odraža prave inflacije, ki jo občutimo ljudje pri svoji kupni moči. »Življenjska inflacija« je vedno višja od uradno objavljene. Obstajajo naložbe, ki se uspešno borijo z inflacijo. To so naložbe v nepremičnine. Razlog je v tem, da inflacija povečuje vrednost sredstev. Ko najamemo dolgoročni kredit za nakup nepremičnine in seštejemo, koliko bomo dejansko plačali zanjo, ugotovimo, da je skupni znesek, odvisno od obrestne mere in časa odplačevanja, tudi do 150 % višji, kakor če bi nakup opravili z gotovino. Vendar pozabimo, da se tudi vrednost denarja skozi čas spreminja. Glede na to, da je obrok za nepremičnino bolj ali manj konstanten (v Sloveniji se obrok deviznega kredita spreminja le ob spremembi EURIBORJA ter z rastjo evra), naši dohodki pa v skladu z napredovanjem na delovnem mestu skozi leta naraščajo, se vrednost denarja, porabljenega za nakup nepremičnine, skozi čas znižuje. Vsako leto postaja nakup nepremičnine boljša naložba. Iz tega sledi, da nakup nepremičnine na kredit ni slaba izbira. Gotovino, ki bi jo sicer porabili za nakup stanovanja, lahko investiramo ter imamo čez 30 let stanovanje in še prihranke za primerno življenje. Inflacija je stalna spremljevalka večine svetovnih ekonomij. Verjetnosti, da bi nekoč obstajal svet brez inflacije, tako rekoč ni. »Ne pričakujmo, da bo inflacija »izginila«! Raje jo pametno upoštevajmo pri planiranju svojih finančnih ciljev« pravi Tallal. V naslednji številki bomo izvedeli, kako upoštevati inflacijo pri planiranju finančnih ciljev, kako izračunati prihodnje stroške ciljev (predvsem za upokojitev in šolanje otrok), kje najti denar za dosego ciljev ter kako se spoprijeti z investicijami v nepremičnine. Postavljanje finančnih ciljev Po Tallalovem nasvetu so bistvena vprašanja, ki si jih moramo zastaviti ob postavljanju finančnih ciljev, naslednja:
|
|
