Varnejše poslovanje s plačilnimi karticami?

Znanec je bil pred dobrim letom dni v Braziliji, kjer so mu ukradli denarnico s plačilnimi karticami. Ker se je zavedal, da mu lahko nepridipravi povzročijo veliko škodo, je takoj, ko je bilo mogoče, obvestil svojo banko in preklical vse kartice. Sledilo je presenečenje. Ko se je vrnil v Slovenijo, je ugotovil, da mu je banka navkljub preklicu kartic obremenila njegov bančni račun za nekaj več kot 1200 evrov – torej za vsoto, za katero je bila njegova kreditna kartica zlorabljena. Bojda zato, ker naj bi jo preklical prepozno.

 

Tudi meni so pred približno dvema letoma ukradli denarnico, a me banka po preklicu plačilnih kartic ni bremenila za plačilo kakega zneska. Morda sem imel srečo, da zlikovci niso niti poskušali z zlorabo, čeprav – glede na dobre izkušnje z banko, s katero poslujem – verjamem, da me banka tudi v tem primeru ne bi pustila na cedilu in me ne bi bremenila za plačilo zlorabljenega zneska.

 

 

Taka neenotna bančna praksa naj bi se zdaj končala, saj je novembra lani začel veljati novi zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), ki uvaja precej strožjo odgovornost ponudnikov plačilnih storitev (večinoma bank) v primeru zlorab plačilnih kartic. Po novem imetnik plačilne kartice odgovarja, če mu je plačilna kartica ukradena, le do višine 150 evrov, od tega zneska naprej pa odgovarja ponudnik plačilnih storitev. Zakon namreč določa, da imetnik plačilne kartice krije izgubo za neodobreno plačilno transakcijo, če je do te transakcije prišlo zaradi kraje, izgube ali zlorabe plačilne kartice, če imetnik plačilne kartice ni ustrezno zavaroval osebnih varnostnih elementov plačilnega instrumenta.