Varljiva negativna publiciteta

Negativna reklama lahko vzbuja črne misli in posledično vodi celo do neželene razburjenosti, na ogromnem odru oglaševanja pa se kažejo razna zanimiva odstopanja. Pogosto zamaskirana taktika igre oglasov spominja na prikrito željo po izstopanju z uporabo različnih psiholoških trikov, ki tako hitro kot priprava skodelice instant kave dosežejo svoj namen.  

 

Prof. dr. Vesna Žabkar, predavateljica na Katedri za trženje Ekonomske fakultete v Ljubljani razlaga: »Negativno tudi ni nujno provokativno. Gre za poskuse pridobivanja pozornosti različnih ciljnih skupin (potencialnih kupcev), ki je redka 'dobrina' in so jo nekateri pripravljeni pridobivati z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z negativnimi novicami oziroma negativno publiciteto.« 

 

Oglas predstavlja zgodbo v malem, s katero želi njegov naročnik čim hitreje zaslužiti in obdržati naklonjenost morebitnega prihodnjega kupca oziroma uporabnika storitve ter doseči pričakovani strateški rezultat, dejansko izvedeni nakup. Prav tako Slovar slovenskega knjižnega jezika jedrnato razlaga, da je oglas objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku. 

Moč komunikacije 

Prek komunikacijskega kanala ter kot posledica spleta številnih okoliščin in širjenja morebitnih govoric o produktu ali storitvi se v prejemniku oglasnega sporočila v hipu sproži reakcija. Kombinacija slušnega in vidnega zaznavanja informacije kot blisk švigne do malih sivih celic možganov. Vseh pet čutov oblikuje določeno podobo, negativno ali pozitivno, ki sproži njej ustrezna občutja.

Pozitivno javno mnenje dela v prid marsikateremu podjetniku, ki ne prisega na plačano publiciteto oziroma si je v določeni situaciji niti ne more privoščiti. Mirjana Ule v knjigi Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov (FDV, 2009) trdi: »Jezik je torej močno orodje, lahko tudi orodje oblasti. Omogoča nam, da izrazimo notranje misli in občutke, posredujemo informacije, dosegamo cilje in namene. Jezik uporabljamo, da obvladujemo in nadzorujemo življenjski svet. Toda če nismo pozorni nanj, jezik nadzoruje nas. Jezik torej lahko emancipira ali zatira.«