V neformalnem okolju se rodi največ poslovnih zamisli

Jose Antonio Morales: »Posel je posredna stvar, ki se razvije iz medsebojnih simpatij, podobnih interesov ali ujemajoče se ponudbe in povpraševanja.«

Najboljše poslovne zamisli se porodijo spontano, stran od strogih pisarn in poslovnih centrov, ko se sproščeno družimo z različno mislečimi in možgani viharijo sami od sebe, je prepričan Jose Antonio Morales, Perujec, ki si, kot pravi, nikoli ni predstavljal, da bo kdaj zapustil svojo državo in leta 2002, sledeč svojemu srcu, prišel živet v Slovenijo, o kateri je vedel le, da je bila del Jugoslavije. Skupaj s še dvema poslovnima partnerjema Ricardom Echecoparjem iz Peruja in Robertom Kuzmo iz Slovenije je razvil koncept vzpostavljanja poslovnih stikov v neformalnem okolju, tako imenovano »ekspedicijsko mreženje«, in maja 2011 v ZDA registriral zagonsko podjetje Lincoln Island Networking Expeditions.

Otok, ki ne obstaja, a je na spletnem zemljevidu

»Kot otrok sem bil navdušen bralec Julesa Verna. Ena mojih najljubših knjig je bil njegov Skrivnostni otok. Ta knjiga mi je pomagala spoznati, da imam rad tehnologijo in pustolovščine. Podjetništvo samo po sebi je velika pustolovščina, saj vključuje radovednost, raziskovanje in tudi različna tveganja. Julesov Lincolnov otok je edini otok, ki ne obstaja, a ga lahko najdeš na Googlovem zemljevidu, kamor ga je vrisal neki ljubitelj knjige. To je bil zame znak, da ustanovim podjetje s tem imenom!« navdušeno razlaga Morales, ki je svojo poslovno pot začel že pri 17 letih, takoj po končani srednji šoli.

»Prvi sem uvozil modem iz ZDA v Peru. Kmalu sem ugotovil, da moje stranke ne potrebujejo le računalniške opreme; tako sem z računalniškim izobraževanjem, kako se uporablja miška, tipkovnica in programi, zaslužil več kot s samo prodajo računalnikov. Bil sem eden prvih, ki je začel kupovati in inštalirati originalne Microsoftove programe ter preko svojega podjetja omogočal spletno gostovanje. Imel sem preko 200 strank.« A Moralesova prva poslovna ekspedicija se je klavrno končala. »Vlomili so v pisarno in mi ukradli strojno opremo, ki je nisem zavaroval. Izgubil sem vse! Za vsoto 30 tisoč dolarjev kredita za opremo sem moral zaradi zamudnih obresti na koncu odplačati 100 tisoč dolarjev,« se zdaj že z nasmeškom spominja svoje začetniške naivnosti.