V labirintu stečajnega postopka

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na svojih spletnih straneh navaja, da se je lani začelo 510 stečajnih postopkov, iz registrov pa je bilo zaradi končanih stečajnih postopkov izbrisanih 291 gospodarskih družb, zadrug ter samostojnih podjetnikov posameznikov. Obe številki sta občutno višji kakor v letu prej. Prav lahko se bo stečajna spirala nadaljevala tudi letos.  

Dolžnik mora sam predlagati stečaj 

Ko se gospodarski subjekt, pravna ali fizična oseba oziroma podjetnik dokončno sooči z dejstvom, da je insolventen oziroma plačilno nesposoben, lahko, oziroma mora, na okrožno sodišče sedeža podjetja vložiti predlog o začetku stečajnega postopka. Stečajni postopek za svojega dolžnika lahko sicer predlaga tudi eden od upnikov. 

Pogoj za uvedbo postopka nastane, ko dolžnik ali pa njegov upnik ugotovi, da ni sposoben poravnati vseh zapadlih obveznosti iz obdobja zadnjih dveh mesecev. Medtem ko podjetniku, ki predlaga svoj stečaj, insolventnosti ni treba dokazovati, mora upnik pri takem predlogu dokazati, da ima do njega upravičeno terjatev. Dokazilo je lahko tudi že sprožen izvršilni postopek, ki ni uspel.  

Podjetnik se mora tudi zavedati, da po tem obdobju mora predlagati stečajni postopek, sicer je tudi odškodninsko odgovoren v višini do dvajset tisoč evrov. Vendar pa se predpis v praksi izvaja lahko drugače. »Ker je treba biti v praksi pogosto tudi razumen, se po treznem premisleku zoper podjetnika morebitna odškodninska odgovornost velikokrat niti ne uveljavlja. Po zaključku stečajnega postopka mu namreč nimaš več kaj vzeti, nastanejo le dodatni stroški,« pojasnjuje odvetnica in stečajna upraviteljica Mojca Breznik.