V katerem kvadrantu služite denar?

V prejšnji številki Podjetnika smo predstavili svetovni poslovni fenomen, avtorja knjižne uspešnice Bogati očka, revni očka, Roberta Kiyosakija. Govorili smo o pomembnosti finančnega izkaza, tako za podjetja kot za posameznike, in o preprostem načinu, kako ga obvladati. »Ko si majhen, so tvoje spričevalo ocene v šoli,« je rekel bogati očka. »Ko odrasteš, je tvoje spričevalo tvoj finančni izkaz.« Zaradi velikega zanimanja bomo o avtorjevih nazorih povedali še več. Tokrat se bo zgodba vrtela okoli štirih tipov ljudi, ki na različne načine služijo svoj denar. To so zaposleni, samozaposleni, podjetniki in vlagatelji. Kakšne so resnične, globoke in resnične razlike med njimi? 

Kiyosaki jih za lažjo predstavitev nariše v obliki kvadrantov: 

Zaposleni	Podjetniki
Samozaposleni	Vlagatelji

Med njimi vladajo ekonomske razlike in psihološke razlike.

Ekonomske razlike se kažejo v načinu upravljanja z denarjem, v prepričanjih o denarju in v količini denarja. Psihološke razlike se kažejo v sistemu prevladujočih vrednot, individualizmu oziroma timskem delu, sposobnostih komunikacije, prepričanju v lastne zmožnosti, osebni zrelosti, pripravljenosti na sprejemanje odgovornosti in sposobnosti razširjanja lastnega konteksta.

Zaposleni 

So ekonomsko najslabše preskrbljeni, njihov fiksni osebni dohodek delodajalca pač sili v racionalno upravljanje s sredstvi za plače, kajti ta sredstva morajo biti redna in likvidna. Zaposleni plačajo davke pred svojimi izdatki in teoretično delajo za državo od januarja do maja. Glede na veljavno zakonodajo nimajo veliko možnosti za zaščito pred previsokimi davki. Iščejo varnost delovnega mesta, udobje in sproščenost kolektiva, za katerega niso odgovorni. Možno je, da so sposobni timskega dela, komunikacijske sposobnosti, sposobnosti za prodajo in osebna zrelost pa se na poslovnem področju še niso izrazile v polnem smislu. Ko se pogovarjamo s tipičnim »Z-jem«, nas bo vprašal po neto plači in zanesljivosti delovnega mesta. 

Samozaposleni 

So ekonomsko veliko bolje preskrbljeni, delajo za dnevno ali urno postavko, redkeje za odstotek od posla, ki pa se izplača v enkratni vrednosti. To so večinoma inteligentni, nadarjeni, samostojni posamezniki, ki zelo cenijo svojo svobodo, ki se težko prilagajajo in delajo v skupini. Najdemo jih med odvetniki, inženirji, zdravniki, svetovalci. Primanjkuje jim tiste vrste komunikacijskih sposobnosti, ki so potrebne za koordinacijo med vlagatelji, zaposlenimi, najem zunanjih izvajalcev, kupci in politiko. Prepričani so, da znajo vse sami najbolje in imajo radi vse pod nadzorom.. Sodelovanje ni najmočnejša točka. Drugi jih radi najemajo, ker kljub svoji visoki ceni delo opravijo temeljito in korektno.  

V finančnem smislu niso na veliko boljšem kot zaposleni, davčni zakoni jih ne ščitijo. Ko se pogovarjamo s takim posameznikom, nas bo vprašal po velikosti naročila in kakovostnem razredu, v katerem hočemo, da je storitev opravljena.

Podjetniki 

 

So na desni strani kvadranta. Podjetniki so ljudje, ki so sposobni ustvariti ali prepoznati dobro idejo in nato uskladiti vse potrebno za njeno dobičkonosno uresničitev, s pomočjo denarja in časa drugih ljudi. Usklajujejo vlagatelje, izvajalce, naročnike in kupce, sprva izjemno intenzivno, nato pa krmilo prepuščajo drugim (samozaposlenim ali zaposlenim).

So zreli posamezniki, ki se zavedajo, da varnosti delovnega mesta ni. So poulično inteligentni (angl. street wise), velikokrat niso preveč formalno izobraženi. Vendar se nenehno učijo od svojih mentorjev, obiskujejo seminarje in iščejo druge vire informacij.   

Vlagatelji 

So posamezniki, ki s svojim ali tujim denarjem delajo več denarja. Vlagajo v zemljo, nepremičnine, vrednostne papirje, kupujejo podjetja, drage kovine in kamne, umetnine ... z namenom ustvariti dobiček. Soliden dobiček se začne pri 25 % letnega donosa na vloženi kapital, pri čemer se ne upoštevajo le obresti, dividende in najemnine, temveč tudi kapitalski dobički (angl. capital gain) in davčne olajšave kot posledica vlaganj. Tudi 200 ali več odstotkov ni redkost. Vlagatelj svoj denar razume kot »lovskega psa«. Ko najde naložbo, vloži minimalno količino svojega denarja in preračuna, v kolikem času ga bo dobil nazaj. Čim krajši je čas, boljša je naložba, se razume. Njihovo izobraževanje obsega tehnične spretnosti (trgovanja, upravljanja), pa tudi izjemno veliko psihologije (osebna trdnost, otresanje predsodkov, potrebe po tem, da bi imel prav, frustracijska toleranca ...). So kot vrhunski športniki, vedno člani vrhunskega tima, pripravljeni, opremljeni z zadnjimi informacijami. Zavedajo se, da resen denar ne nastane z urno postavko ali plačo, tudi z zelo visoko ne.

 

Polprozorna stena 

V nekem smislu med obema stranema, levo in desno, stoji steklena, nevidna stena. Posamezniki na desni strani vedo, kaj se dogaja na levi, obratno pa ne drži. V bistvu so si posamezniki na levi strani podobni in tisti na desni so si podobni. Prvi so samozadostni, peljejo se na splavu zanesljivosti sredi razburkanega morja v prepričanju, da jih nič ne more doleteti (no, morda je po Enronu in Parmalatu malo drugače ...). Razmišljajo o svojih neto postavkah in o naslednjem letu. Delajo več fizično in manj z glavo (strokovno, ne pa tudi globalno ali strateško razmišljanje). 

Posamezniki na desni strani kvadranta delajo zato, da bi se česa naučili, in zaradi lepote sklepanja poslov. Denar delajo. Denar, pridelan v P-kvadrantu, uvozijo v V-kvadrant, in šele nato porabljajo pasivne prihodke. Delujejo kot pravna oseba in si tako priskrbijo davčni dežnik. Delajo v skupinah, zavedajo se potrebe po povezovanju in sodelovanju. Razmišljajo v najmanj desetletnih intervalih, najboljši med njimi pa tudi več 100 let naprej (rodbina Rotschield, Buffet, Ford, Edison, Gates).  

 

Steklena stena med obema polovicama kvadranta pomeni osebno širino, diapazon, pogled na (poslovni) svet in svet financ. Pomeni osebno zrelost, sposobnost veliko prispevati, veliko dajati človeštvu in prevzemati veliko odgovornost. 

Vsak posameznik je lahko v več kot enem kvadrantu. Lahko ste npr. Z in V. Ali pa P in V, ali pa S in V, lahko ste S, P in V. Poljubne kombinacije pač. Zavedanje, da te kategorije obstajajo, in ugotovitev, v katero spadamo pa je najbrž, ko lepo rečejo Angleži, »an eye opener«, odpiralec oči.