V kakšno znanje vlagati

Janez Navodnik, direktor Veplasta iz Velenja in vodja grozda Plasttehnika, je opozoril na paradoks slovenske industrijske politike. V raziskave in razvoj vlagamo skoraj takšen delež bruto domačega proizvoda, kot je povprečje v Evropski uniji, hkrati pa so sredstva za visoko tehnološke projekte zanemarljivo nizka. Denar se očitno vlaga v napačne projekte. To je podkrepil tudi z drugim podatkom. Slovenija je po deležu vlaganja v temeljne raziskave v svetovnem vrhu. Žal pa od tega nima skoraj nihče koristi, saj iz te zakladnice znanja, kot jo je imenoval Navodnik, nihče ne črpa. »V Sloveniji imamo 2500 doktorjev znanosti, to je cela vojska. Če bi imeli 100 dobrih razvojnih programov, bi v vsakem delalo 25 doktorjev in uspeh ne bi izostal,« trdi Janez Navodnik. Tako pa kar 76 odstotkov programskih raziskav država financira za obdobje petih let. »Kdo se bo potem sploh še trudil, če je preskrbljen za pet let vnaprej?« se sprašuje Navodnik.  

Če bomo želeli dvigniti konkurenčnost gospodarstva, bomo morali povečati vlaganja v znanje in biti pri tem bolj selektivni. Bistveno več bomo morali vlagati v uporabne raziskave in v znanje, ki bo služilo gospodarstvu. Za to pa je nujno poenotenje industrijske politike; namesto, da vsak vleče v svojo smer, bomo morali spraviti v sozvočje vire znanja, nosilce podjetniških idej in kapitala. Navodnik je prepričan, da lahko Slovenija na ta način ujame povprečje razvitosti v starih članicah Evropske unije že do leta 2008, to je pet let prej, kakor napoveduje vlada.