V iskanju chutzpaha

V vsakem jeziku obstajajo besede, ki jih ne moremo dobesedno prevesti v druge jezike. Chutzpah je judovski prispevek k tej svetovni zakladnici besed. Besedo uporabljajo tako v hebrejščini in jidišu kot tudi v angleščini. Uporablja se za izražanje občudovanja za neprilagodljivo, vendar značajsko drznost. Leo Rosten v leksikonu The Joys of Yiddish definira chutzpah kot neverjetno drznost, nesramnost, izzivalnost in ošabnost, kot je ne more izraziti nobena druga beseda ali jezik.

Kaj ima to opraviti z nami? Judi so bili vedno znani po tem, da so dobri trgovci, medtem ko so Izraelci znani po svoji prodornosti na trgu. So (pre)drzni v poslu. Izraelci so zaposleni predvsem v malih zasebnih podjetjih. Zelo spodbujajo tehnologijo, znani so kot Silicijeva dolina II. Več kot sto izraelskih podjetij kotira na borzah NYSE, NASDAQ in AMEX, kar jih uvršča v svetovni vrh, takoj za Kanado. Ker je Izraelcev »samo« 6,3 milijona, sta kakršenkoli komentar ali kakršnakoli primerjava odveč.

Po čem so znani Slovenci? Po skromnosti, delavnosti, po tem, da govorimo veliko jezikov. Ko poslujem v bivših vzhodnoevropskih državah, vidim pri ljudeh nekaj, kar pri Slovencih pogrešam: veliko željo po uspehu, tigrov pogled. Slovenci hrepenimo po udobju: želje so predvsem dobiti dobro službo in kupiti stanovanje ali hišo. Po odstotku lastniških stanovanj Slovenci zasedamo prvo mesto na svetovni lestvici, kar pomeni konec želja po uspehu. S 15-letnim stanovanjskim posojilom »za vratom« je težko biti drzen. Pri 27 letih vzameš stanovanjsko posojilo, pri 43 letih pa ga odplačaš. Tako gredo najlepša leta za podjetništvo mimo, saj po izsledkih svetovne raziskave GEM drzne podjeme (takšne z visokimi pričakovanji, kjer naj bi podjetniki v petih letih zaposlili vsaj 20 ljudi) začnejo izobraženi moški v starosti od 25 do 34 let.