|
|||
V franšizingu nič novegaV Sloveniji zanimanje za franšizing med podjetniki stagnira, zgodb o uspehu naših franšiz na tujih trgih nimamo, odhajajo celo uveljavljene tuje verige.
Franšizing je velika priložnost. Franšizing je v svetu trend. Franšizing omogoča franšizorju hitrejšo širitev poslovanja, franšiziju pa preprostejši vstop v svet podjetništva. Vse te trditve poslušamo že leta. Zakaj se potem v Sloveniji franšizing tako težko uveljavlja?
V sekciji za franšizing pri Trgovinski zbornici Slovenije je včlanjenih le 11 franšiznih podjetij. Skratka, beda. Po oceni vodilnega poznavalca franšizinga pri nas Igorja Pavlina je vseh franšiznih sistemov kljub vsemu več, okrog sto. Točnega števila pa ne bomo nikdar vedeli, ker mnoga podjetja uporabljajo besedo franšizing tudi za poslovne modele, ki nimajo zveze z franšizingom. Za zanesljivejšo številko, bi morali imeti vpogled v franšizne pogodbe med franšizorji in franšiziji. »Za nas je alfa in omega definicija, ki je zapisana v kodeksu franšiznih družb. Po tej definiciji komisijska prodaja ni franšizing, zastopstvo in omrežni marketing tudi ne, prav tako ni franšizing, če nekdo posluje v imenu principala in ni samostojna pravna oseba,« pravi Igor Pavlin.
Ali je podjetje, ki se deklarira za franšizno, res franšizno, niti ni tako nepomembno vprašanje. Evropska unija je namreč za franšizne družbe sprejela nekatere ugodnosti, ki za druga podjetja ne veljajo. Taka je na primer izvzetost franšiznih družb iz protimonopolnih pravil.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|