Uveljavljanje odškodninskih zahtevkov v kazenskem postopku

Avtor: | Objava: 10.01.2005

Vlomilci vam npr. ukradejo večjo količino stvari iz prodajalne. Policija jih najde, vendar ukradenega blaga že zdavnaj ni več. Vseeno se odločite, da boste od storilcev zahtevali povrnitev škode oz. vrnitev ukradenih stvari. Ali morate v tem primeru na posebno pravdo?

Zakon o kazenskem postopku omogoča oškodovancem v tovrstnih primerih, da lahko uveljavljajo premoženjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi kaznivega dejanja, že v samem kazenskem postopku.

Predlog za premoženjskopravni zahtevek lahko poda tisti, ki bi bil do njega upravičen tudi v pravdi, sodišče pa ga sprejme v primeru, da se postopek s tem ne bi preveč zavlekel. Nanaša se lahko na:
- povrnitev škode,
- vrnitev stvari ali
- razveljavitev določenega posla.

Tisti, ki predlog podaja, mora natančno označiti svoj zahtevek in predložiti dokaze.

Predlog se poda:
- pri organu, pri katerem se vloži kazenska ovadba ali

- pred sodiščem, pred katerim teče postopek in sicer najkasneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Do konca glavne obravnave sme upravičenec svoj predlog umakniti in ga uveljavljati v pravdi, vendar v tem primeru nima možnosti, da bi kasneje zopet uveljavljal zahtevek v kazenski zadevi.

Možni rezultati sodbe o premoženjskopravnemu zahtevku v kazenskem postopku so naslednji:

- sodišče v sodbi, v kateri spozna obdolženca za krivega, premoženjskopravni zahtevek oškodovancu prisodi v celoti;

- sodišče zahtevku deloma ugodi in oškodovanca za preostali del napoti na pravdo.

Sodišče lahko oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo v naslednjih primerih:
- če sodišče ugotovi, da dokazi niso dovolj zanesljivi niti za delno razsodbo,
- ko sodišče obdolženca oprosti obtožbe,

- ko sodišče obtožbo zavrne, ustavi postopek ali obtožnico zavrže.

Oškodovanec lahko torej svoj zahtevek uveljavlja v kazenskem postopku, vendar pa ima v primeru, da na tovrsten način ne bi uspel s svojim zahtevkom, še vedno možnost, da terja tistega, ki mu je škodo povzročil, v pravdnem postopku.

PRAVNI VIR:
Zakon o kazenskem postopku (UL RS 96/2004)