Uvajanje sprememb

Tomaž Schara je direktor svetovalnega podjetja na informacijskem področju BE Solutions iz Ljubljane. Je pa tudi eden izmed četverice ustanoviteljev Hermes SoftLaba, ki so leta 1993 prejeli naše priznanje Podjetniki leta. Na posvetu Podim decembra v Mariboru je pripravil zanimiv referat o izvajanju sprememb v podjetjih in ta referat je bil izhodišče za naš pogovor.

Gospod Schara, kje ste se srečali z izzivom sprememb v podjetjih?

Že pred leti sem naletel na koncepte angleškega podjetja MIT Consulting, ki so ugotovili, da se temeljito menja narava trgov in da se je treba tej novi naravi trgov prilagoditi. Gre pa enostavno za to, da na številnih področjih več ne moreš enostavno prodajati nekega izdelka, temveč moraš najprej opredeliti težavo, ki jo ima stranka ali potencialna stranka, in potem skupaj iskati najboljšo rešitev.

Ta koncept je še zlasti primeren za majhne trge, kot je naš. V Ameriki lahko upaš, da boš odkril neko nišo in da boš v njej na primer prodal 200 enakih izdelkov. Pri nas pa lahko za neki izdelek najdeš bistveno manj potencialnih kupcev, zato moraš vsak izdelek nadgraditi s posebnimi rešitvami, da razširiš krog možnih kupcev.

Ali je ta koncept omejen na neko velikost podjetja?

Po naših izkušnjah velja kar za vse primere. Najprej pa smo ga opazili pri velikih organizacijah; na primer, nekoč so obstajali samo državni telekomi, ki so imeli tudi ekipo inženirjev in so znali rešiti vse tehnične probleme. Potem je prišla deregulacija in nastala so podjetja, ki so samo vlagatelji in ti nimajo tehničnega znanja. Na razpisih pri teh podjetjih zmagujejo tisti, ki znajo skupaj s takim podjetjem zasnovati rešitve.

Takšen prijem pa svetujem na vseh področjih in pri vseh strankah, saj tako prehitevate stanje na trgu. Ko se nekdo pojavi z neko zahtevo, ste jo vi že analizirali in imate vsaj osnovne odgovore. Ne nazadnje, rekel bi, da na svetovnih trgih sploh ne moreš več delovati drugače.

Kaj je značilnost takšnega delovanja, ko dve podjetji skupaj rešujeta neki problem?

Značilno je, da smo vselej v položajih, ki niso določeni enkrat za vselej. Izvajalec in naročnik se v bistvu ves čas dogovarjata in pogajata, kajti ves čas se menja definicija, kaj smo prodali oziroma kupili.

Torej morata oba znati igrati na enak način.

Da ... Spremeniti se mora vaše podjetje; recimo, da ste izvajalec, enako tudi vaš naročnik, saj v nekem projektu skupaj rešujeta problem. Spremeniti pa se morajo tudi drugi, ki so kakorkoli udeleženi, dobavitelji in podobno.

In če se druga stran ne prilagaja? Kako je to?

V podjetju se na primer odločijo za posodobitev informacijskega sistema. Toda v bistvu želijo natančno obnoviti prejšnje stanje. Če bi to sprejeli, potem bi dosegli samo to, da bi hitreje dobro delali tisto, kar so že prej delali dobro, in hitreje tudi tisto, kar so prej delali slabo. Zato je treba zastaviti projekt, ki upošteva tudi te psihične ovire.

In kaj je pomembno, da zmagate s spremembami?

Če potek spremembe ponazorimo s krivuljo, je značilno, da se ta na začetku obrne navzdol. Se pravi, ko se stari sistem razdre, se stvari poslabšajo. Ljudje se začnejo upirati, seveda, saj se jim lahko narava dela povsem spremeni ali celo izgubijo službo. Prerazporejajo se informacije, točke odločanja. Če vodstvo podjetja ne zna voditi sprememb, lahko odstopi od projekta. Zelo pogosti odstopi celo takrat, ko je najhujše že mimo. Bistveno sporočilo je zato, da vodja ne sme popustiti.

Mislim, da bo uvajanje te kulture sprememb za Slovenijo kar nekakšen izziv, saj splošne razmere tudi v politiki kažejo, da zelo nasprotujemo spremembam oziroma se jih bojimo. Bo pa uvajanje kulture sprememb dobro za vsa podjetja. Spremembe moramo vpeljati, tudi če ne bi šli v Evropo.