Ustvarjalnost zagotavlja prihodnost

V petdesetih letih preteklega stoletja je William Whyte napisal knjigo »Človek organizacije«. V njej je ugotovil, da korporacije - pravzaprav njihova organizacija - oblikujejo kulturo in način življenja v ZDA. Takrat je tako imenovana industrijska družba dosegla vrh, a že so se začeli pojavljati zametki nove družbe, ki je dobila različne nazive: informacijska družba (nekatere države, med njimi tudi Slovenija, imajo celo ministrstva za informacijsko družbo), tretji val (tako jo imenuje znani ameriški futurist Alvin Toffler) ali postkapitalistična družba (kot jo je poimenoval guru menedžmenta Peter Drucker). 

Ta družba je nastajala postopoma in večina ljudi ni niti opazila prehoda iz industrijske v postindustrijsko družbo. Posamezniki, denimo Toffler, so ta pojav opazili razmeroma zgodaj, vendar predvsem kot trend. V svoji prvi uspešnici »Šok prihodnosti« je Toffler ugotovil, da se stvari izredno hitro dogajajo in spreminjajo in da bomo zaradi tega doživeli šok novega, torej prihodnosti. Šele v svojem drugem pomembnem delu »Tretji val« je ugotovil, da nastaja nova družba z drugačno kulturo, vrednotami, oblikami dela. Podrobneje je ta proces opisal v uspešnici »Premik moči«. Čeprav so futurologi (na primer Toffler in Naisbitt) in strokovanjaki s področja managementa, (recimo Drucker, Peters in Bridges) pravilno ugotovili, kakšna so gibanja in dogajanja v gospodarstvu ter kakšen je njihov vpliv na razvoj družbe, ni nihče sistematično opisal, kaj in kje se to dogaja na način, kot je za industrijsko družbo to naredil W. Whyte v »Človeku organizacije«. 

Ustvarjalni razred  

Leta 2002 je Richard Florida, profesor predmeta Regionalni gospodarski razvoj na univerzi Carneggie Mellon v Pittsburgu, napisal knjigo »Vzpon ustvarjalnega razreda«. V njej je temeljito opisal novo družbo, ki temelji na znanju in ustvarjalnosti. Na osnovi natančne analize, ki jo je s sodelavci opravil v različnih okoljih v ZDA, je podrobno opisal družbo, v kateri ustvarjalnost postaja prevladujoča prvina razvoja. 

Po Floridovem mnenju gospodarstvo razvitih držav temelji na ustvarjalnosti, ki je gonilna sila razvoja gospodarstva. Znanje in informacija sta orodje in material ustvarjalnosti, inovacija pa njen proizvod.  

To kažejo naslednji podatki – če primerjamo leti 1950 in 1999:
-         so se sistemske naložbe v ustvarjalnost v obliki raziskav in razvoja so se v ZDA povečale s 5 milijard dolarjev na kot 250 milijard;
-         je število patentov, ki jih je podelil Ameriški patentni urad, naraslo z 42.000 na 150.000;
-         je število znanstvenikov in inženirjev na 100.000 prebivalcev zraslo z 400 na 1800;
-         je število umetnikov na 100.000 prebivalcev zraslo z 350 na 900. 

Razvoj gospodarstva, ki temelji na ustvarjalnosti, so omogočile nove institucije, ki oblikujejo “družbeno strukturo ustvarjalnosti”. Po Floridi so to:
1)  nov sistem tehnološke ustvarjalnosti in podjetništva, predvsem sistem tveganega kapitala, ki je izredno pospešil nastajanje novih podjetij;
2)  učinkovitejši model proizvodnje – ustvarjalna tovarna in modularna proizvodnja;
3)  družbeno in kulturno okolje, ki je odprto do vseh oblik ustvarjalnosti: umetniške, kulturne, tehnološke in gospodarske. 

Po njegovih podatkih imamo zdaj v ZDA poleg klasičnega delavskega in storitvenega razreda močan ustvarjalni razred. V tem trenutku zajema ustvarjalni razred okoli 38 milijonov Američanov - približno 30 odstotkov delovne sile v ZDA. Ta je  sedemdesetih in osemdesetih je dosegel 20 odstotkov in potem hitro narasel na 30 odstotkov v letu 1999.

Tabela: Kazalnik ustvarjalnosti po področjih glede na tri t-je  

Tehnogija »High – Tech« kazalnik	Talent	Toleranca »Gay« kazalnik	Kazalnik ustvarjalnosti
1. San Francisco	Santa Fe	San Francisco	San Francisco
2.Boston	Raleigh-Durham	San Diego	Austin
3. Seattle	Columbia MO	Los Angeles	Boston
4. Los Angeles	Washington D.C.	Austin	San Diego
5. Washington D.C.	Boston	Seattle	Seattle
6. Dallas	Gainesville	Sacramento	Raleigh –Durham
7. Atlanta	Madison WI	Madison WI	Houston
8. Phoenix	Champaign-Urbana	Washington DC	Albuquerque
9. Albuquerque	Austin	Atlanta	Washington DC
10. Chicago	State College PA	Minneapolis	New York

Jedro ustvarjalnega razreda tvorijo delavci na področju znanosti in tehnologije, računalništva, matematike, izobraževanja, umetnosti, oblikovanja in zabave, torej osebe, ki delajo na področju neposredne ustvarjalnosti.  

Stari razredi  

Klasični delavski razred v ZDA trenutno predstavlja 33 milijonov delavcev, kar je samo še četrtina delovne sile v ZDA. Predstavljajo ga delavci v neposredni proizvodnji, transportu, vzdrževanju in gradbeništvu. Ta razred je bil na vrhu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko je predstavljal 40 odstotkov delovne sile, in se ni spreminjal do petdesetih let; do sedemdesetih je počasi padel na 36 odstotkov in se v zadnjih dveh desetletjih pomembno zmanjšal. 

Danes je najštevilčnejši storitveni razred, ki s 55 milijoni delavcev predstavlja 43 odstotkov delovne sile v ZDA. V njem so, denimo, delavci s področja zdravstva, priprave hrane, administrativni delavci.  

Gospodarska moč ustvarjalnega razreda je bistveno večja od ostalih razredov, kar lahko vidimo v tabeli 1. Ta razred tudi postavlja vrednote, kulturo in način življenja v ZDA. Storitveni razred pa predstavlja podporno infrastrukturo ustvarjalnega razreda in ustvarjalnega gospodarstva. Florida je ugotovil, da se predstavniki ustvarjalnega razreda kopičijo samo v določenih mestih v ZDA. Področja z močno koncentracijo ustvarjalnih delavcev odlikuje hiter gospodarski razvoj. Ostala področja, ki ne morejo pritegniti predstavnikov ustvarjalnega razreda, zaostajajo. 

Značilnosti ustvarjalnega razreda 

Ker je gospodarski razvoj močno odvisen od ustvarjalnega razreda, bomo podrobneje opisali nekatere prvine, pomembne za njegov razvoj.  Ustvarjalni razred ima drugačen sistem vrednot, kot smo ga bili navajeni v industrijski družbi. Vrednote in norme tega razreda še nastajajo, vendar že zdaj lahko navedemo nekatere:

a)  Individualnost: pripadniki ustvarjalnega razreda izredno cenijo individualnost in tako imenovani »self stament«. Ne želijo se prilagajati organizacijskim in institucionalnim direktivam in ne spoštujejo tradicionalnih norm. 
b)  Zaslužnost je pomembna vrednota za ustvarjalni razred, ki favorizira trdo delo, izzive in spodbude. Pripadniki tega razreda si postavljajo cilje, ki jih tudi dosegajo.  
c)  Raznolikost in odprtost sodita med osnovne vrednote ustvarjalnega razreda. Pravijo, da so podjetja s področja visokih tehnologij po nacionalni strukturi svojih zaposlenih podobna Organizaciji združenih narodov. 

Analize kažejo, da predstavniki ustvarjalnega razreda pri delu ne postavljajo denarja na prvo mesto. Anketa, ki so jo opravili leta 2000 in 2001 (v času, ko je počil internetni balon) in v kateri je sodelovalo okoli 20.000 delavcev s področja informacijskih tehnologij, je pokazala, da jih najbolj zanima delovno mesto, ki jim postavlja izzive, ki je fleksibilno in zagotavlja stabilnost. Denar je pomemben, vendar ne toliko kot prej navedeni elementi.  

Raziskave, ki jih je opravil Florida, kažejo, da so za ustvarjalne delavce najpomembnejši naslednji elementi, ki jih ponuja delovno mesto:
-         izziv in odgovornost – možnost prispevanja in vplivanja;
-         fleksibilnost, gibljiv delovni čas in fleksibilno delovno okolje (po podatkih Ameriškega urada za statistiko je več kot 25 milijonov delavcev lahko v določeni meri samo oblikovalo svoj delovni čas. Pri tem jih je 68 odstotkov lahko periodično spreminjalo začetek in konec delovnega časa, 55 odstotkov pa je občasno delalo na domu. To so predvsem pripadniki ustvarjalnega razreda. Podatki kažejo, da ima 60,2 odstotka znanstvenikov s področja naravoslovja gibljiv delovni čas, sledijo jim pravniki in sodniki z 58,6 odstotka, visokošolski učitelji s 54,6 odstotka, delavci v storitvenih dejavnostih s 40 odstotki in najmanj – 11,1 odstotka - operaterji orodnih strojev);
-         stabilno delovno okolje in razmeroma varno delovno mesto – ne sicer dosmrtno, temveč tudi ne tako, da se razmere dnevno spreminjajo;
-         plačilo, predvsem osnovna plača in ugodnosti;
-         možnost poklicnega razvoja, priložnost za učenje in razširitev znanja;
-         spodbujajoči sodelavci in managerji;
-         navdušujoča vsebina dela;
-         kultura organizacije;
-         lokacija in skupnost.

Tabela: Urne postavke in plače po razredih 

Kategorija	Skupaj delavcev	Povprečna urna postavka v USD	Povprečna letna plača   v USD
Ustvarjalni razred	38.278.110	23,44	48.752
Jedro ustvarjalnega razreda	14.932.420	20,54	42.719
Delavski razred	33,238,810	13,36	27.799
Storitveni razred	55.293.720	10,61	22.059
Kmetijstvo	463.360	8,65	18.000
ZDA skupaj	127.274.000	15.18	31.751

Zanimivo je, da lokacija in skupnost zavzemata zelo pomembno mesto, čeprav se je veliko govorilo o tem, da ni pomembno, kje živimo, ker lahko delamo na daljavo. Dogaja se nasprotno. Pripadniki ustvarjalnega razreda skrbno izbirajo svoje prebivališče, ki mora izpolnjevati določena merila. Verjetno je to učinek, ki ga je Naisbitt v svoji uspešnici Megatrendi poimenoval »high tech – high touch« (»visoka tehnologija – visok stik«). Če veliko delate z visokimi tehnologijami, potrebujete močan človeški stik.  

Analize so pokazale, da imajo okolja s številnimi pripadniki  ustvarjalnega razreda pomembne konkurenčne prednosti, področja z veliko delavskega in storitvenega razreda pa bistveno zaostajajo. 
Tako imajo področja z močnim ustvarjalnim razredom visoko število visokotehnoloških podjetij in patentov, področja z velikim številom delavskega oziroma storitvenega razreda pa imajo nizko raven inovacij, visokotehnoloških podjetij, človeškega kapitala in zaposlovanja ter nizko gospodarsko rast.  

Florida je na osnovi podatkov, ki jih je zbral v svojih raziskavah, ugotovil, da so za koncentracijo ustvarjalnega razreda odločilni »trije t-ji« (tehnologija, talent in toleranca). Ugotovil je, da je vsak od zgoraj navedenih dejavnikov potreben, vendar ne zadosten razlog za koncentracijo ustvarjalnega razreda. Da bi okolje pritegnilo ustvarjalne osebe, porajalo inovacije in spodbudilo gospodarski razvoj, so potrebni vsi trije elementi istočasno. 

Dejavnik tehnologije in talenta je Florida s svojimi sodelavci določil s štirimi elementi: relativno koncentracijo ustvarjalnega razreda v regiji, kazalnikom nadarjenosti (število oseb z univerzitetno izobrazbo), kazalnikom inovativnosti (število patentov na prebivalca) in kazalnikom visokih tehnologij, ki določa velikost in koncentracijo regionalnega gospodarstva v hitro razvijajočih se gospodarskih panogah (softver, elektronika, biomedicina …). 

Strpnost je izmeril s t. i. »gay« kazalnikom, ki meri število homoseksualcev v določenem področju. Ugotovil je, da imajo področja z visoko tehnologijo večje populacije homoseksualcev. To ne pomeni, da so strokovnjaki s področja visokih tehnologij homoseksualci, temveč da so odprti do različnih, kajti: “Če neka skupnost tolerira homoseksualce, potem tolerira vse skupine.” 

In kje je Evropa 

V začetku tega leta je Florida s svojimi sodelavci objavil analizo stanja in smernice razvoja ustvarjalnega razreda v Evropski uniji. Izsledki so zanimivi in v nadaljevanju bomo navedli nekaj osnovnih ugotovitev raziskave.  

V sedmih od štirinajstih držav EU je število pripadnikov ustvarjalnega razreda večje od 25 odstotkov. Na Nizozemskem, Finskem in v Belgiji je na delovnih mestih ustvarjalnega razreda celo okoli 30 odstotkov vseh zaposlenih.  

V teh državah je več delavcev, ki sodijo v ustvarjalni razred, kot klasičnih industrijskih delavcev (modri ovratniki), kar velja tudi za Irsko, Veliko Britanijo in Dansko. Ustvarjalni razred narašča v večini držav EU, najhitreje na Irskem - sedem odstotkov na leto.  

Nekatere članice EU pa zaostajajo, denimo Portugalska in Italija, ki imata manj kot 15 odstotkov zaposlenih na delovnih mestih ustvarjalnega razreda. Čeprav so ZDA še vedno vodilne na področju tehnologij, bodo Finska, Švedska, Nizozemska in Belgija na tem področju verjetno kmalu postale konkurenca Ameriki. Središče gospodarske moči v EU se seli iz Francije in Nemčije v skandinavske države. Po indeksu ustvarjalnosti je Švedska najmočnejša država v EU, pravzaprav je tudi pred ZDA. Na Irskem ustvarjalni razred raste najhitreje ne le v EU, temveč tudi v svetovnem merilu.

Tabela: Inovacije in visoke tehnologije po regijah v ZDA  

Ustvarjalni razred	Regija	Inovacije	Visoke tehnologije
1	Washington D.C:	30	5
2	Raleigh-Durham	4	14
3	Boston	6	2
4	Austin	3	11
5	San Francisco	2	1
6	Minneapolis	5	21
7	Hartford, CT	13	26
8	Denver	10	38
9	Seattle	12	3
10	Houston	16	16
40	Cincinnati	8	31
41	Providence	34	44
42	New Orleans	48	45
43	West Palm Beach	19	25
44	Greensburg	35	33
45	Salt Lake City	20	24
46	Louisville	39	46
47	Memphis	42	48
48	Grand Rapids	23	43
49	Las Vegas	47	42

 

Pri kazalniku nadarjenosti je po številu znanstvenih delavcev na 1000 zaposlenih na prvem mestu Finska, sledijo ji Nizozemska, Belgija, Velika Britanija in Švedska.  

Po kazalniku tehnologije je na prvem mestu Švedska, sledijo ji Finska, Nemčija in Danska.  

Po kazalniku strpnosti, ki ga je Florida opredelil drugače kot za ZDA (analiziral je izsledke več raziskav, opravljenih v EU), so se članice EU odrezale takole: prva je Švedska, ki ji sledijo Danska, Finska in Nemčija.  

V skupnem seštevku je analiza pokazala, da je po kazalniku ustvarjalnosti (ki predstavlja kombinacijo zgoraj navedenih indeksov) na prvem mestu Švedska, sledijo ji Finska, Nizozemska in Danska.  

Analiza je pokazala, da lahko članice EU razdelimo v štiri skupine:  

a)  Vodilne države: Švedska, Finska in Danska, ki jim sledita Nizozemska in Belgija.
b)  Države, ki prihajajo, imajo nizek indeks ustvarjalnosti, ki pa ima trend hitre rasti. V tej skupini je vodilna Irska.
c)  Države, ki zaostajajo. Trenutno imajo razmeroma visok indeks ustvarjalnosti, vendar gibanja niso pozitivna. V to skupino sodita Velika Britanija in Nemčija.
d)  Države, ki zamujajo, denimo Italija in Francija, imajo nizek indeks in počasno rast ustvarjalnega razreda.  

Tabela: Smo ustvarjalni?  

Država	GDP vUSD	Številoprebivalcev	Število patentov v ZDA, ki so jih pridobili izumitelji iz posameznih držav	Število patentov v ZDA, ki so jih pridobila podjetja iz posameznih držav
Slovenija	18,000	1,935,677	178	89
Finska	26,200	5,190,785	10136	9381
Danska	29,000	5,384,384	9039	5824
Nemčija	26,600	82,398,326	207490	170288
Francija	25,700	60,180,529	88046	69995
Singapur	24,000	4,608,595	2787	1380
V. Britanija	25,300	60,094,648	35471	20182
Južna Koreja	19,400	48,289,037	31277	28433
Češka	15,300	10,249,216	1017	880
Madžarska	13,300	10,045,407	2344	1836

Kje je Slovenija?  

Florida ni analiziral novih članic Unije in trenutno nimamo podatkov o tem, kaj se dogaja v Sloveniji. Ne vemo, kje smo na matriki evropske ustvarjalnosti, lahko le ugibamo. Imam občutek, da naš formalni šolski sistem ne razvija ustvarjalnosti, kar še posebej velja za srednjo šolo in univerze. Nimamo veliko patentov. V bazi USPTO (United States Patent Office) sem naredil kratko poizvedbo in dobil nekaj zanimivih izsledkov, ki sem jih prikazal v tabeli 4 (na spletnem mestu Evropskega patentnega urada nisem mogel iskati po enakih merilih). 

Tudi ti podatki kažejo na zaostajanje slovenskih podjetij. Izredno zanimiv je primer Samsunga, koncerna iz Južne Koreje, ki pred letom 1983 ni imel nobenega patenta v ZDA, zdaj pa jih ima 12.486, kar pomeni, da ima za ameriški trg pripravljenih veliko novih proizvodov. 

In dejavnik tolerance? Ali smo strpni? Če govorimo o džamiji, verjetno ne. Osebno menim, da smo boljši, kot je videti. Nekatere stvari se preveč zlorabljajo za potrebe vsakodnevne politike, kar lahko dolgoročno povzroči veliko škodo. 

Menim, da bi morali na področju razvojne politike izpeljati velike spremembe. Florida trdi, da je bilo veliko projektov, ki so poskušali kopirati Silicijevo dolino. Toda večina ni dala pričakovanih rezultatov. Vlaganje v tehnološke parke, središča, grozde, kar je trend v Sloveniji, ne bo dalo rezultatov, če okolje ne bo pritegnilo ustvarjalnih posameznikov. V tem trenutku preveč vlagamo v zgradbe in opremo, ne pa v ljudi in spremembe kulture. Po celi Sloveniji pričakujemo, da bomo iz strukturnih skladov zgradili tehnološki park ali središče, potem pa bo gospodarstvo doživelo novi razcvet. Bojim se, da bomo čez nekaj let ugotovili, da nimamo pravih vsebin za te ustanove. Z denarjem EU bi bilo treba intenzivno izobraževati mlade strokovnjake, in to na najboljših ustanovah po vsem svetu, hkrati pa spreminjati kulturo v Sloveniji, tako da postanemo privlačni za ustvarjalne ljudi z vsega sveta. Spreminjanje kulture ni preprost proces. Ima pa še eno napako: ne morete prerezati traku in reči, zdaj smo odprli novo kulturo. To lahko storite samo z zgradbami, s cestami, z atomi, kot bi rekel Negroponte. Javna občila pa poročajo predvsem o takšnih dogodkih. Politiki se tega zavedajo in jih zato podpirajo. Vendar pa bi bil že čas, da pozabimo na dnevno politiko in razmišljamo dolgoročno. 

Viri:

1)  Richard Florida: The Rise of the Creative Class, Basic Book 2002
2)  Spletno mesto www.creativeclass.org