Ustvarila sta sobivanje trženjske in netrženjske logike

Petrina in Marjan Vake: »Učinek naše galerije se torej ne meri samo po številu prodanih slik, opažam, da poslovni partnerji name gledajo drugače. Gre za nekaj, kar te preprosto loči od drugih.«

Povsem drugače pa je, kadar »kulturo« podpira zasebni kapital. Še posebej, če ta kapital ostane kar doma. Petrina in Marjan Vake sta pred dvajsetimi leti vstopila v posel z ognjevarnimi materiali. Njuno podjetje Vake&Vake je poslovalo uspešno in na račun tega se danes v istih prostorih na Slovenski ulici v Mariboru poslovni del stika z galerijskim. Petrina, po duši slikarka, si je lahko po večletnem trdem delu v poslu privoščila odprtje lastne galerije, kjer svobodno ustvarja. Da vlagata v umetnost, pa se pozna tudi pri poslu.

Najprej štalca 

Petrina in Marjan sta se spoznala, ko je bila ona še v srednji šoli, on pa študent strojništva na mariborski univerzi. Čeprav je, še ne polnoletna, prejela Prešernovo nagrado za sliko Jabolka (namesto platna je uporabila očetovo staro srajco) in je želela študirati slikarstvo v Ljubljani, je prevladala želja, da zaradi Marjana ostane v Mariboru, v podjetju Paloma pa jo je - bodočo ekonomistko - čakalo delo kot povračilo za štipendijo. Njen tedanji profesor likovnega pouka jo je tolažil, da če je v sebi zares slikarka, bo to vedno ostala, slikala pa bo, ko bo za to čas. In časa v obdobju, ko sta bila oba zaposlena, Petrina v Palomi, Marjan pa v razvojnem oddelku TAM-a, ni bilo veliko. Vmes je v Palomo prišel tudi Marjan, Petrina pa se je pozneje kalila še v občinski službi. Postavila sta hišo in družino povečala za dva sinova.