Ustanovitev podjetja v Avstriji

Takšno razmišljanje še zdaleč ni neosnovano. Avstrija je namreč urejena država, prijazna do podjetnikov. Birokracija ni sama sebi namen, ampak je običajno v službi zagotavljanja varnosti poslovanja. Podjetja in stranke so likvidne, plačilna disciplina je na izjemno visoki ravni. Če želi slovenski podjetnik v Avstriji ustanoviti podjetje, bo precej lažje prišel tudi do posojila (avstrijskih bank).

Poleg tega velja, da lahko avstrijsko podjetje zaradi načela prostega pretoka dela, kapitala in storitev, ki je uveljavljeno v EU, svobodno posluje s Slovenijo - tj. brez carin, brez administrativnih ovir, brez pogojev, brez dovoljenj ipd. Tudi avstrijska delovna zakonodaja je enostavnejša od slovenske. In čeprav je avstrijska delovna sila na prvi pogled dražja od slovenske, to dejansko ne drži povsem. Zaradi nižje obdavčitve dela so namreč razlike precej manjše. Avstrija ima tudi nižji DDV od slovenskega (20 %).

Avstrijski davčni sistem je stabilnejši od slovenskega, kar seveda obenem zagotavlja stabilnejše poslovno okolje. Tudi nepremičnine so cenejše. Tako boste za nakup industrijskih zemljišč, kot tudi za najem poslovnih prostorov, v Avstriji odšteli manj kot v Sloveniji. Najem poslovnega prostora v tehnološkem parku v Celovcu vas bo, denimo, prišel med 3,6 in 5 evri, kar je še enkrat ceneje kot v Sloveniji, na območju Gradca (v Lipnici) pa še manj. Pri tem sploh ne omenjamo možnosti subvencioniranja najemnin in možnost pridobitve subvencij v primeru zaposlovanja novih delavcev.

Kakšno statusno obliko izbrati

V Avstriji se lahko podjetniki odločijo bodisi za ustanovitev ene od osebnih družb ali pa kapitalskih družb, lahko pa priglasijo tudi obrt, za kar je najprimernejša statusna oblika samostojni podjetnik. Razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami je v tem, da pri prvih družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, pri drugih pa le s kapitalom, ki so ga vplačali v družbo. Najpogostejši osebni družbi v Avstriji sta Offenegesellschaft (OG), ki je varianta naše družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) in pa Kommanditgesellschaft (KG), ki je varianta naše komanditne družbe (k. d.). Med kapitalskimi družbami je najpogostejša Gesellschaft Mit Beschraenkter Hoffnung (GmbH), ki ustreza naši družbi z omejeno odgovornostjo, in pa Aktiengesellschaft (AG), ki ustreza naši delniški družbi.