Upravno izplačilna prepoved plače dolžnika

Pri izvajanju svoje dejavnosti omogočate svojim strankam tako imenovane kratkoročne kredite oziroma potrošniška posojila. Odobrite jih le v primeru, da izplačevanje dogovorjenih obrokov na posebnem obrazcu potrdi še delodajalec. Ali takšna potrditev obrazca s strani delodajalca zagotavlja, da bo terjatev v dogovorjenih rokih tudi v resnici poplačana? 

V takšnih primerih gre pravno gledano za primer upravno-izplačilne prepovedi, v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Ta pravi, da lahko dolžnik sam privoli v prepoved izplačila plače, kar ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Takšen pravni učinek pa dobi šele, ko jo potrdi še dolžnikov delodajalec, ki je, po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, v razmerju do delavca dolžnikov dolžnik.  

Delodajalec mora pri izplačilih dela plače upoštevati vse omejitve, ki mu jih nalaga zakonodaja v zvezi z omejitvami zneskov, na katere je mogoče poseči z izvršbo.  

Delodajalec lahko odobritev zavrne le iz upravičenih razlogov in sicer:
- če je delavčeva plača tako nizka, da bi bile z izplačilom dela plače v višini, ki je predvidena v upravni-izplačilni prepovedi, kršene določbe o omejitvi izvršbe na ostale prejemke po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ali
- če je dolžnikova plača že obremenjena do višine, ki jo še dovoljujejo določbe o omejitvi izvršbe na ostale prejemke. 

Upnik, ki omogoča kreditiranje svojih strank na zgoraj navedeni način, se mora zavedati možnega tveganja, ki ga prinaša upravno-izplačilna prepoved. Delodajalec, kot dolžnikov dolžnik, bo ravnal v skladu s prostovoljno izplačilno prepovedjo, ki jo je dal delavec v breme svoje plače, in upniku izplačeval vse predvidene zneske le v primeru:
- če bo delavec do konca predvidenih obrokov zaposlen pri njem;
- če ne bo kasneje prejel drugih sklepov o prisilni izterjavi iz dolžnikove plače, ki jih mora izvršiti prednostno (npr. terjatev iz naslova zakonite preživnine, odškodnina za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, odškodnina za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal).  

Delodajalec ne more vplivati na možnost, da po potrditvi upravno-izplačilne prepovedi prejme v izvršitev druge sklepe o prisilni izterjavi delavčeve plače, zato v teh primerih upniku ne odgovarja. 

PRAVNI VIR:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)