Upravljate nabavo ali obratno: cene upravljajo vašo uspešnost?

S pomočjo »Kraljičeve matrike« klasificiramo materiale v štiri kategorije, vsaka kategorija pa do dobavitelja zahteva drugačen pristop.

V negotovih okoliščinah podjetja vedno hitreje ugotavljajo, da je ena od ključnih strategij uspeha tudi učinkovito obvladovanje celotne oskrbovalne verige, od dobavitelja do odjemalca oziroma končnega potrošnika, vključno z vsemi podpornimi storitvami. Ne le prodaja, na povečevanje dobička ima ključen vpliv tudi nabava, ki se je v zadnjih letih močno okrepila in je v mnogih večjih podjetjih obravnavana kot strateška funkcija in dejavnik konkurenčnosti. Četudi je kot dnevna operativna aktivnost na videz enostaven proces, kjer nabavnik kupi potrebno blago ali storitev, je učinkovitost nabave izrednega pomena za dobičkonosnost podjetja. Delež nabave v določenih proizvodnih podjetjih lahko predstavlja med 50 in 80 odstotki vseh stroškov podjetja, zato z vidika stroškovne optimizacije lahko ključno prispeva k zniževanju celotnih stroškov podjetja. Vsak evro prihranka neposredno povečuje donosnost izdelka in nasprotno.

»Vzemimo podjetje, ki letno ustvari 80 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Materialni stroški ob tem znašajo, denimo, 40 milijonov evrov. Pri 10-odstotnem dobičku, 25-odstotni rasti prodaje (20 milijonov evrov) bi bil dobiček enak, kot če bi pri nabavi prihranili le pet odstotkov. Z enim ali drugim načinom podjetje poveča dobiček za 2 milijona evrov,« vpliv nabave nazorno razloži Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije.

»Velike in številne spremembe so lahko tako priložnost kot nevarnost,« izpostavlja nekdanji McKinseyev svetovalec dr. Peter Kraljič, ki je oktobra letos prejel priznanje Združenja nabavnikov Slovenije in IFPSM, mednarodne federacije za nabavo in oskrbne verige, za prispevek k razvoju stroke nabave. »Zato je pomembna sigurnost nabave, minimiziranje tveganja in zagotovitev nemotenega toka produkcije. Če se znajdete v situaciji 'ozkega grla' ali če spreminjate specifikacije, se vam to nemudoma pozna v proizvodnem procesu, posledično pa pri kakovosti končnih izdelkov. Nabava ima torej na uspešnost podjetja izredno velik vpliv.« Vloga nabavnika zaradi zahtevnosti po širokem poznavanju globalnega trga tako postaja vse bolj kompleksna.

Dr. Kraljič je v osemdesetih letih prvi na svetu vpeljal porfteljski pristop na področje upravljanja nabave - t. i. Kraljičevo matriko (glej sliko), ki je aktualna še danes. »Pravzaprav je danes še bolj aktualna, saj so po 30, 40 letih razmere na trgih enako, če ne še bolj zapletene, pritiski pa so večji, tehnologija se spreminja hitreje, konkurenca je občutno bolj globalna. Koncept ostaja isti, okoliščine pa so težje,« pravi dr. Kraljič. Glavna ideja matrike je v zmanjševanju nabavnega tveganja ob čim višji nakupni moči. S pomočjo matrike klasificiramo materiale v štiri kategorije, vsaka kategorija pa do dobavitelja zahteva drugačen pristop.

Ne gre le za ceno, štejejo odnosi in sodelovanje

Pri nabavi je smiselno vprašanje: ali je dober nakup odvisen samo od zneska? Cena danes ni edino merilo nabave. Cilj nabavne funkcije vsakega podjetja je izbor ustreznih dobaviteljev, načrtovanje potreb in virov ter obvladovanje nabavne verige, zagotavljanje dobave v ustreznem času, v ustrezni količini in kakovosti. V procesu nabave so koristni tudi dobri osebni odnosi z dobavitelji, vendar so v primeru težav in pri zniževanju nabavnih cen lahko ovira. S tega vidika imajo velika podjetja prednost, ker lahko nabavnike razporejajo na različna nabavna področja, medtem ko v majhnih podjetjih zaradi manjšega števila zaposlenih to lahko ni izvedljivo. Sodobna oblika nabave, predvsem v medorganizacijskem trženju, temelji na partnerskih odnosih z dobavitelji: ti lahko pomenijo tudi do 50 % celotne kakovosti izdelkov, vplivajo pa tudi na zmanjšanje tveganja nabave, kar v veliki meri dosegamo prek razvoja in nadzora dobaviteljev.