Upravljanje s kadri: zanesljiv kapitan na globalnem trgu

Petmilijonska Yogyakarta je jeseni gostila že 41. mednarodno konferenco o vodenju in upravljanju s človeškimi viri. Rdeča nit konference se je ovijala okoli prednosti in izzivov, ki jih pred upravljanje s kadri naplavlja vse večja globalizacija trga. Ta spodbuja podjetja, da se še z večjo vnemo usmerjajo na odprto morje globalnih priložnosti - da tam poiščejo svojo konkurenčno prednost, a ne na račun nacionalnih posebnosti!

Konferenca je že davno prerasla zgolj azijski trg in zdaj »osvaja« tudi Avstralijo, velik del arabskega polotoka ter delno tudi trg afriške celine. Glede na dejstvo, da združenje sestavljajo člani iz vseh omenjenih celin, je širitev razumljiva. Želela bi izpostaviti tesno sodelovanje, ki sem ga opazila med člani združenja: le-to poteka na poslovnem področju, še bolj pa na področju globalnega novačenja kadrov. Vedeti morate, da so azijske države zaradi veliko razpoložljive delovne sile za arabska podjetja zelo zanimive. Arabci v velikem obsegu najemajo tako nižjo kot višjo kvalificirano delovno silo iz Azije.

Letošnje leto se je konferenca razlila še na staro celino ... V Yogyakarto sem prinesla kanček kadrovske svežine iz Evrope oziroma iz Slovenije. Kot edina Evropejka na dogodku sem bila deležna precejšnje pozornosti, tako organizatorjev kakor tudi udeležencev konference. Udeleženci smo med seboj zavzeto primerjali nacionalne kadrovske prakse in - bila sem prijetno presenečena - za slovenske je bil izkazan še posebej velik interes. Med primerjanjem praks smo prišli do spoznanja, da smo si v marsičem precej podobni, v določenih točkah pa med nami zevajo globoki prepadi. V nadaljevanju tako podajam nekaj poudarkov, ki zadevajo aktualno in predvideno dogajanje na področju upravljanja s človeškimi viri v Aziji in jih primerjam z našimi razmerami.

Je azijski model razvoja kadrov res eksotičen?

S pojavom globalizacije se spreminja vloga kadrovskih oddelkov v podjetjih; kadrovski strokovnjaki iz azijskega sveta se tega še kako dobro zavedajo. Globalizacija omogoča vse večji pretok delovne sile, ta raznolikost in množičnost pa od kadrovskih menedžerjev zahteva nenehno dograjevanje njihovega znanja.