Umetna inteligenca v medicini in poslih

Včasih se zdi, da se nekatere spremembe priplazijo nekako neslišno in iznenada, tako da komajda opazimo, kdaj so se zgodile. Ena takih, ki so jo morebiti opazili le literarni sladokusci, je nekakšno izginotje znanstvene fantastike. Knjige o tej temi so seveda še vedno na naših policah, le da znanstvena fantastika nekako ni več v modi, kot je bila nekoč, ni več trendovska, ni več »in«. Zdi se, da je šla znanost toliko naprej, da je literaturo o njej sama zasenčila. Kaj se denimo dogaja na področju umetne inteligence? So računalniki v svojem sklepanju že postali pametnejši od človeka? Ne nazadnje bodo prihodnost skupaj z nami ustvarjali tudi roboti, ali pa morebiti nekega dne celo brez nas? Z akademikom, rednim članom SAZU-ja, profesorjem doktorjem Ivanom Bratkom, ki je pred dvema desetletjema pionirsko uvajal pojem umetne inteligence v slovenski prostor, avtorjem strokovne svetovne uspešnice o uporabi računalniškega jezika ter vodjo Laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, v takšne futuristične špekulacije nisva zašla. Razpravljala sva o tem, kako se vrhunsko znanstveno raziskovanje povezuje z medicino in podjetniškimi idejami.    

Kaj je torej umetna inteligenca in kaj nam ponuja danes?
V glavnem je umetna inteligenca dimenzija računalništva, ki se ukvarja z reševanjem takih problemov, pri katerih ljudje uporabljajo inteligenco. To pomeni, da naj bi tudi računalnik kazal znamenja inteligentnosti. Zgled je denimo učenje na podlagi preteklih primerov, pri čemer se računalnik sam nauči iz primerov, ki jih posploši in jih potem rešuje bolje, kot jih je prej. Računalnik sam najde neko splošno teorijo oziroma pravilo, ki je skladno s preteklimi primeri in je tako splošno, da ga je mogoče uporabiti tudi na novih primerih ter celo objaviti v znanstveni reviji kot novo hipotezo.