Uklonilni zapor po novem zakonu o prekrških

»Novi« Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), ki se bo začel uporabljati s 1.1.2005, bo prinesel kar nekaj novosti na področju sankcij. Ena izmed novosti, ki jih »stari« Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP) ni poznal, je tudi institut t.i. uklonilnega zapora, katerega namen je prisiliti storilca prekrška, da sam, pred prisilno izterjavo, plača globo. 

Namesto denarne kazni, ki je bila določena kot sankcija v ZP, ZP-1 predpisuje globo. Po ZP je veljalo, da se v primeru, da denarna kazen ni plačana in je niti ni mogoče prisilno izterjati, le-ta spremeni v zapor (vendar to ni veljalo za odgovorno osebo, samostojnega podjetnika in po logiki stvari niti za pravno osebo). ZP določa način spremembe (preračunavanje) denarne kazni v zapor. 

ZP-1 pa določa, da se storilca, ki ne plača globe, deloma ali v celoti v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se določi uklonilni zapor, ki traja, dokler storilec ne plača globe, vendar najdlje 30 dni. Glavna razlika med prejšnjo spremembo denarne kazni v zapor in uklonilnim zaporom je ta, da v slednjem primeru tudi z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Namen uklonilnega zapora je samo prisiliti storilca prekrška k plačilu globe in zato ne more biti nadomestilo za plačilo le-te. 

Storilec prekrška lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. S tem se lahko izogne tako uklonilnemu zaporu, kot tudi obveznosti plačila globe. Takemu predlogu storilca mora ugoditi sodišče. Obseg in vsebina nalog se določita v sorazmerju z izrečeno globo, v trajanju od treh do 30 delovnih dni, rok za izvršitev nalog pa je lahko od enega do treh mesecev. 

V primeru, da uklonilni zapor ni določen ali če storilec kljub uklonilnemu zaporu ne plača globe, se globa po ZP-1 izterja prisilno – po ZP pa je, kot je razvidno iz prvega odstavka, v primeru neplačila denarne kazni najprej prišla na vrsto prisilna izterjava le-te.  

ZP-1 tudi v primeru prisilne izterjave storilcu dopušča možnost, da do začetka neposrednih dejanj prisilne izterjave vloži predlog za nadomestitev izterjave z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Če sodišče ugodi njegovemu predlogu, se storilec z opravo določene naloge izogne prisilni izterjavi in nadomesti plačilo globe. 

PRAVNI VIR:
Zakon o prekrških (UL SRS 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90; UL RS 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/2000, 24/2001)

Zakon o prekrških (UL RS 7/2003)