Tveganja na različnih trgih

  Intenzivna podjetniška praksa tranzicijskega obdobja in tudi razvoj različnih trgov (finančnih, nepremičninskih itd.) so dosegli, da se vedno bolj ukvarjamo s samim pojmom tveganja. Še posebej podjetniki so tako ves čas pred odločitvami glede investiranja:

– v lastno podjetje (tu se spopadajo z vprašanjem, kako donosna je lahko njihova dejavnost) ali  
- alternativno v druge trge, finančne, nepremičninske ... 

Podjetnik se torej srečujejo s celo vrsto tveganj. Načelno lahko rečemo, da so podjetniki po značaju bolj nagnjeni k tveganju (kar se kaže tudi v sami odločitvi, da poslujejo po svoje)in temu primerno pričakujejo tudi višji donos naložbe. S to ugotovitvijo poudarjamo znano dejstvo, da večje donose praviloma spremlja večje tveganje.  

Ker ima v tem prispevku prednost obravnava tveganj v zvezi z naložbami izven lastnega podjetja, se bomo seveda posvetili samo tem. Tveganje nasploh lahko razumemo kot negotovost, povezano s prihodnjimi dogodki. Taka opredelitev ne vzbuja nobene negativne asociacije, ki jo ljudje pogosto pripisujemo tveganju. Če se tveganje nanaša na samo naložbo, potem bi lahko rekli, da gre v bistvu za negotovost zaslužka te naložbe. S tveganjem lahko tudi opisujemo pričakovane donose, ki bodo boljši ali slabši od pričakovanih, pri čemer samo verjetnost boljših ali slabših donosov že poznamo. Torej: bolj ko smo prepričani, da bo neka naložba prinesla pričakovane rezultate, manj tvegana je taka naložba. Za vlagatelje v vrednostne papirje je ta gotovost zaslužka odvisna od različnih dejavnikov, ki jih lahko opišemo kot skupine tveganj.