|
|
Tveganja na različnih trgihIzziv: Kam s finančnimi presežki? Intenzivna podjetniška praksa tranzicijskega obdobja in tudi razvoj različnih trgov (finančnih, nepremičninskih itd.) so dosegli, da se vedno bolj ukvarjamo s samim pojmom tveganja. Še posebej podjetniki so tako ves čas pred odločitvami glede investiranja:
– v lastno podjetje (tu se spopadajo z vprašanjem, kako donosna je lahko njihova dejavnost) ali - alternativno v druge trge, finančne, nepremičninske ... Podjetnik se torej srečujejo s celo vrsto tveganj. Načelno lahko rečemo, da so podjetniki po značaju bolj nagnjeni k tveganju (kar se kaže tudi v sami odločitvi, da poslujejo po svoje)in temu primerno pričakujejo tudi višji donos naložbe. S to ugotovitvijo poudarjamo znano dejstvo, da večje donose praviloma spremlja večje tveganje. Ker ima v tem prispevku prednost obravnava tveganj v zvezi z naložbami izven lastnega podjetja, se bomo seveda posvetili samo tem. Tveganje nasploh lahko razumemo kot negotovost, povezano s prihodnjimi dogodki. Taka opredelitev ne vzbuja nobene negativne asociacije, ki jo ljudje pogosto pripisujemo tveganju. Če se tveganje nanaša na samo naložbo, potem bi lahko rekli, da gre v bistvu za negotovost zaslužka te naložbe. S tveganjem lahko tudi opisujemo pričakovane donose, ki bodo boljši ali slabši od pričakovanih, pri čemer samo verjetnost boljših ali slabših donosov že poznamo. Torej: bolj ko smo prepričani, da bo neka naložba prinesla pričakovane rezultate, manj tvegana je taka naložba. Za vlagatelje v vrednostne papirje je ta gotovost zaslužka odvisna od različnih dejavnikov, ki jih lahko opišemo kot skupine tveganj. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|