|
|||
Tudi velike bonitetne hiše se občasno uštejejoPodjetniki, ki so odvisni od svetovnega trga, manj pa od domačega, morajo spremljati bonitetne ocene držav, v katere izvažajo. To je pomembno zaradi valutnih in političnih rizikov. Po drugi strani so za podjetnike najbolj pomembne bonitetne ocene firm, s katerimi poslujejo.
Če so podjetniki tudi vlagatelji v vrednostne papirje, delnice, obveznice ali pa blagajniške zapise, je najbolj pomembno, da se obrnejo po informacije na slovenske in tuje borzno posredniške hiše, ki manj ali več delajo na vseh trgih. Katere podatke o državah in podjetjih spremljajo borzno posredniške družbe, katerim bonitetnim hišam zaupajo, ali tudi sami delajo analize, ali so tudi izvozniki žrtve manipulacij velikih bonitetnih hiš in finančnih ustanov?
Odgovore smo dobili v Borzno posredniški družbi GBD (Gorenjska borzno posredniška družba) iz Kranja. Naša sogovornika sta mag. Sašo Pukšič in mag. Miha Pučnik, oba sta upravljavca premoženja strank.
Borzne hiše ste močno odvisne od bonitetnih ocen, zlasti, ko gre za odločitev o nakupu delnic podjetij. Ker se finančni podatki delajo za leto nazaj, ali so za vas sploh uporabni, ali lahko dobite tekoče podatke podjetij, ki imajo delnice na borzi in kako?
»Bonitetne hiše podajajo mnenje o kreditnem tveganju dolžnikov, kar je predvsem relevantno za posojilodajalce, ki tem dolžnikom posojajo. Z vidika borzne hiše so bonitetne ocene tako pomembne predvsem pri oceni vlaganj v dolžniške vrednostne papirje (npr. obveznice), kjer je ocena bonitetnih agencij, ki naj bi se zares poglobile v lastnosti in tveganja dolžniškega vrednostnega papirja, zagotovo pomembna. Vendar borzne hiše upoštevajo dejstvo, da so bonitetne ocene lahko tudi napačne oziroma temeljijo na predpostavkah, ki se morda ne skladajo s predpostavkami borznega analitika, ki ocenjuje vrednostni papir. Poleg tega so z vidika borzne hiše zelo pomembne spremembe bonitetnih ocen pomembnih inštitucij (velikih bank, držav) ali obveznic, saj tako kot drugi makro-podatki lahko posredno vplivajo na marsikaj.
Bonitetne agencije sicer izdajajo bonitetne ocene tudi lastniških vrednostnih papirjev. Vendar te niso bistvene pri ocenjevanju posamezne delniške naložbe. Kdo na primer ve, kakšno bonitetno oceno ima delnica Appla? Malokdo. Vlagatelji so pozorni predvsem na ciljno pričakovano ceno, ki izhaja iz poglobljene temeljne analize. Ta je povprečje (mediana) ocen akreditiranih analitikov, ki pozorno spremljajo poslovanje podjetja. Večja je pozitivna razlika (spread) med tržno in pričakovano ciljno ceno, bolj je naložba privlačna za nakup. V ciljni ceni so všteta vsa potencialna tveganja poslovanja podjetja – če so ta pomembno velika, je lahko ciljna cena tudi nižja od tržne, kar je jasen signal za prodajo naložbe.«
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|