Tudi v Sloveniji imamo dobre podjetniške zgodbe

Ko sem bil pred kakšnimi osmimi ali desetimi leti prvič povabljen v komisijo za izbor Podjetnika leta, smo na prvem sestanku zelo resno in poglobljeno razpravljali predvsem o kriterijih, po katerih naj bi ta naziv podelili. Običajne lestvice najboljših, najhitrejših, največjih temeljijo na različnih kvantitativnih kazalcih, ki jih snovalci lestvic izračunajo iz bilanc in drugih finančnih kazalnikov, morda iz različnih anket. Odločili smo se, da nas zanimajo podjetniške zgodbe. Niso nas zanimale številke, ampak podjetniški zgledi …

 

Ko govorimo o podjetništvu in debata hitro zaide v stokrat prežvečene zgodbe o Billu ali Stevu, kaj hitro ugotovimo, da v Sloveniji to pač ni mogoče. Če se strinjamo, da sta ekvivalenta Microsofta in Appla v Sloveniji zares znanstvena fantastika (ali sta sploh še kje mogoča?), hitro sklenemo, da se v Sloveniji tako in tako ne da nič narediti, da najbolj sposobni bežijo ven, da nas bodo pokupili tujci in podobno.

 

Dosedanji Podjetniki leta so dokazali prav nasprotno: v Sloveniji se da marsikaj narediti. Druščina je res pisana, od izumiteljev do resnih razvijalcev, od kovinarjev do plastičarjev, od informatikov do elektronikov, od gradbenikov do energetikov, od biotehnologov do vodovodarjev, od praktikov do doktorjev znanosti. Njihovo delo se vozi po morju, leti po zraku, zadovoljuje naše vrhunskih okusov željne brbončice ali pomaga odpravljati tipkarske napake, za nekatere pa sploh ne razumemo, kaj počnejo.

 

Prevladovali so moški, bilo je nekaj podjetniških parov in žal samo ena ženska, ampak je bila! Nekateri so razvili vrhunska podjetja svetovnega formata, eden ali dva sta morala svoji podjetji tudi zapreti. Ampak v določenem trenutku so vsi dokazali, da se v Sloveniji da marsikaj narediti, bili so pravi zgledi. Kot velik privilegij štejem, da sem imel priložnost osebno spoznati skoraj vse dosedanje Podjetnike leta, z njimi poklepetati, jih povabiti v razred, da so spregovorili študentom. Vsi ti ljudje imajo nekaj skupnega, kar radi poudarjamo, ko skušamo predstaviti prototipnega podjetnika: imajo svojo vizijo in svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je med drugim premakniti našo ljubo Slovenijo v kakšno pozitivno smer. Zato ne bodo nikamor pobegnili, ker v Sloveniji še niso opravili vsega dela, ker morajo tukaj še marsikaj postoriti. In zato jim moramo kot družba dati priznanje. Ne kakšnih posebnih odlikovanj ali nagrad, ker nikomur od njih ni veliko do tega, ampak priznanje na način, da jih poslušamo in se od njih učimo.

 

Državo bomo tokrat pustili ob strani. Kolikor vem, nikomur ni kaj prida pomagala, nihče od njih ni ničesar divje privatiziral, nihče ni z državo sklepal velikih pogodb s številnimi aneksi, nihče ni dobival velikanskih državnih pomoči in nikogar ni država reševala, ko je zašel v težave. Kot se je nekoč slikovito izrazil eden od Podjetnikov leta Rudi Bric: »Država mi je najbolj pomagala tako, da me je pustila pri miru!«