|
|
Trnova pot slovenskih inovacijOd ideje do tržno uspešnega izdelka vodi sedem stopnic, ki jih uspešno prehodi le malokateri inovator. Kje nam drsi in kako naj ideje, za katere po svetu dobivamo številna priznanja, uveljavimo tudi na trgu?Sedem stopničk Vsaka inovacija se najprej pojavi v obliki ideje, nato pa jo čaka še dolga in trnova pot, polna ovir. - Prva stopnica je predvsem tehnične narave, saj je vezana na testiranje zamisli, modela in prototipa in na njegovo izpopolnjevanje. Včasih se namreč zgodi, da teoretični izračuni niso pravilni. - Druga stopnica je povezana s standardi, ki veljajo na trgu, in ki jih je pač treba spoštovati. - Tretja stopnica zahteva upoštevanje tržnih trendov oziroma sorodnih izdelkov na trgu. - Četrta stopnica je vezana na (ne)zaupanje v poslovne partnerje. - Peta je pravna zaščita (patentiranje) izdelka. - Šesta je (serijska) izdelava oziroma iskanje primernih materialov, kooperantov, razvoj orodij in podobno. - Zadnjapa je vezana na trženje in prodajo izdelka. Prva stopnica: OD IDEJE DO PROTOTIPA Vsaka inovacija je najprej le zamisel, ki se porodi v glavi posameznika ali skupine. Ta zamisel potem zaživi na papirju v obliki matematičnih izračunov in skic, nato sledi izdelava modela in kasneje še prototipa. Prototip ima tri namene: prikaže delovanje; določa proizvodnje zahteve; poleg tega pa je uporaben za prodajne, trženjske in investicijske namene. Uporabimo ga namreč lahko za testiranje trga. To lahko storimo s preprostim preizkusom, na primer tako, da prototip postavimo na polico v trgovini in opazujemo reakcije, lahko ga predstavimo na sejmu ali pa izvedemo resnejše testiranja trga. Druga stopnica: STANDARDI Preden za razvoj inovacije namenimo večja sredstva, se moramo pozanimati o obstoječih standardih, saj ti prepovedujejo uporabo določenih materialov ali postopkov. Na takšno oviro so na primer naleteli v podjetju Alpina. S pomočjo zunanjih slovenskih sodelavcev so razvili in patentirali rešitev oziroma material, ki bi ublažil tresljaje pri smučanju. Toda ta patentirana inovacija še ni prišla v proizvodnjo, ker so odkrili precejšnje omejitve zaradi standardov. Nemška standardizacija DIN namreč ne dovoli, da bi bil spodnji del oziroma podplat alpskega čevlja iz dveh delov - le tako pa bi bilo mogoče uporabiti posebni material za blažitev tresljajev pri smučanju, pojasnjuje Tone Kavčič, vodja programa športne obutve. V Ameriki pa je drugače; od tam so prejeli poročilo, da se kar 50 podjetij zanima za možnosti uporabe tega patenta v svoji proizvodnji. Morda se bodo kmalu dogovorili. Dobro bi bilo, da bi Alpina pobirala vsaj licenčnino, komentira Tone Kavčič. Tretja stopnica: UJEMANJE S TRENDI Sama inovacija pa še ne zagotavlja uspeha, poznati je namreč treba tudi razmere na trgu. To je ugotovil tudi celjski inovator Jože Tomažič, ko se je leta 1983 domislil nove rešitve: elektronskega vžiga za avtomobile z vplinjači, kar je bilo nekaj časa zelo aktualno. Z uporabo njegovega izdelka sta se poraba goriva in količina strupenih izpušnih plinov zmanjšali (preizkus, ki so ga opravili celjski takstisti, je pokazal 10-odstotki prihranek). Toda novi avtomobili, ki so se začeli pojavljati v tistem času, so imeli vgrajene katalizatorje, pri njih pa rešitev z vplinjačem ni več potrebna. Četrta stopnica: ISKANJE PARTNERJEV IN ZAUPANJE Izumitelj išče rešitve, odkriva nekaj novega, boljšega. Njegov največji prispevek je torej zamisel. Težko pa bi od enega samega človeka pričakovali, da bo zmogel zamisel tudi spraviti v proizvodnjo, razviti trženje in drugo, pa še financirati vse to. Inovator mora torej poiskati partnerje. Pravi partner bi praviloma moralo biti večje industrijsko podjetje. Toda na tem področju slovenski inovatorji šele orjejo ledino - večja podjetja ne razumejo, kako potrebne so inovacije za njihov uspeh in ne vedo, kako sodelovati z inovatorji. Izkušnje z velikimi podjetji imajo v podjetju Door Son, kjer so razvili inovacijo - avtomatiko za odpiranje (in zapiranje) nihajnih vrat. Izdelek je izredno inovativen, predvsem na področju softwarske podpore pri delovanju vrat v nenormalnih razmerah. Kadar avtomatika zazna oviro, na primer med zapiranjem, se vrata takoj odprejo, če pa zazna oviro med odpiranjem, skuša vrata ponovno odpreti. Ob izpadu elektrike, vrata ne izgubijo svoje osnovne funkcije - zapiranja, saj jih je mogoče odpreti tudi ročno. Ostali, konkurenčni izdelovalci nimajo tako dobro programsko podprtega izdelka. Ko so inovatorje začeli iskati proizvajalce sestavnih delov, so stopili v stik s (takratnimi) družbenimi in državnimi podjetji, toda odločili so se za zasebne kooperante. Velika podjetja še vedno vodijo stara vodstva, ki sprejemajo zelo konzervativen in nefleksibilen program, je pojasnil svojo odločitev Slavko Cehner, direktor podjetja Door Son. Druga težava pa se pojavi takrat, ko v "velikem podjetju" sprejmejo inovacijo, toda pozabijo na inovatorja. Zato slovenski inovator, ki želi ostati anonimen, svetuje izumiteljem, naj izum v podjetju predstavijo po delih in šele ob sklenitvi pogodbe pojasnijo in predstavijo vse podrobnosti. Inovator, ki morebitnim partnerjem prehitro zaupa vse značilnosti in prednosti svoje inovacije, ni nikoli dovolj dobro zaščiten pred prodorom ponaredkov svojega izdelka, kar se nemalokrat konča celo na sodišču. Iskanje pravice prek sodišča pa je zamudno in drago, je še dodal (anonimni) inovator. Peta stopnica: PRIMERNA ZAŠČITA IZDELKA Vsi poznamo Iskrin telefon, ki so ga posnemali po vsem svetu. Konec 70. let so v Iskri izdelali nov telefon; telefon je takoj dobil nagrado za industrijski design, vendar Iskra oblike tega telefona ni pravno zaščitila. To je pripeljalo do posnemanja po vsem svetu. Globalno gledano je Iskrin izdelek osvojil zanemarljivo majhen tržni delež, čeprav je bila oblika kar nekaj let svetovna uspešnica. Pika na i je bila nagrada, ki jo je dobil telefon kot največkrat ponarejen izdelek na svetu. Inovacijo je torej treba zaščititi pred pojavom ponaredkov. Inovator vloži patentno prijavo na pristojnem patentnem uradu, kjer tudi izve ali podobni izdelki že obstajajo. Inovacije, ki jih bo morda mogoče prodajati tudi na tuje, je priporočljivo zaščititi ne le doma, ampak tudi v tujini. Če pa inovacija ni namenjena široki porabi, ampak v industrijske namene, nastane nova težava, saj je težko ugotoviti ponaredke in krajo. Zelo težko je namreč sestaviti licenčno pogodbo in prodati en izdelek, ter se pri tem zaščititi, da kupec ne naredi še desetih kopij, pravi Mihael Vrhunec iz patentne pisarne v Ljubljani. Ne smemo tudi spregledati dejstva, da patentiranje pobere veliko časa in denarja, poleg tega pa povzroča nekaj težav pri vpogledu v kršenje patentov (izpodbijanje patenta je dolgotrajen in drag sodni postopek - posebno v Ameriki), ugotavlja Tone Kavčič, vodja prodaje portne obutve v Alpini žiri. V Ameriki poteče za podelitev patentov najmanj dve leti in pol. Klasičen patent je tako postal zelo birokratska stvar, svet pa se hitro spreminja. V Evropi je postopek nekoliko hitrejši, saj enem letu patent objavijo, konkurenca pa ima nato eno leto časa, da vloži ugovor. Šesta stopnica: PROIZVODNJA STEČE O samovozni rolki oziroma rolki Roll Run in načrtih istoimenskega podjetja, smo v Podjetniku že pisali (novo leto 1993/94, ter novembra 1994). Dane Besednjak je pred ustanovitvijo podjetja Roll Run izpeljal 30 projektov industrijske lastnine, saj je opravljal patentne prijave in trženje za različne zasebnike. Podjetje je rolko predstavilo na mednarodnem sejmu izumov v Bruslju leta 1993. Med sejmom je bilo povpraševanje po izdelku veliko, toda podjetje Roll Run ni bilo sposobno dobaviti želene količine rolk. Zanimanje za omenjeni izdelek je nato počasi zamrlo. "Drugi so imeli izkušnje, ki sem jih premalo upošteval. Sedaj veliko bolj spoštujem poslovneže, ki so z našimi izdelki uspeli v tujini," pravi direktor podjetja Roll Run. Podobno kot pri podjetju Door Son se je tudi pri samovozni rolki zataknilo pri sodelovanju med manjšim podjetjem (Roll Run) in večjim slovenskim podjetjem - tokrat je šlo za Unior iz Zreč.Ko proizvodnja nikakor ni stekla in je leta 1995 potekla tudi pogodba med tema podjetjema, so v Roll Runu začeli iskatinovega proizvajalca. Najprej doma, kasneje, ko se niti druga slovenska podjetja niso ogrela za projekt, tudi v tujini. Veliko zanimanja so pokazala podjetja na Daljnjem Vzhodu, s katerimi se podjetje Roll Run zdaj pogovarja o proizvodnji zdaj žetehnično izpopolnjene različice. V vsakem primeru pa sta se brezplačna reklama in dejavnik novosti medtem izničila. Podobnih primerov je še veliko. Na mednarodnem sejmu izumov EUREKA v Bruslju so Slovenci v zadnjih petih letih prejeli tri pokale - priznanja Bruseljskega župana za najboljši humanitarni izum. Za nagrajene izdelke je bilo tudi veliko zanimanja s strani trgovcev na debelo in brokerjev inovacij iz različnih držav. Toda slovenski razstavljalci svojih izumov niso mogli prodati, saj nihče ni imel vpeljane proizvodnje. Kaj to pomeni? Nič drugega kot resnico, da se Slovenci prehitro odpravljamo razkazovat svoje novosti. Analogija s socialističnim sistemom je jasna. Še pred nekaj leti smo bili deležni predstavitev novih izdelkov, ki pa so bili več ali manj le prototipi. Spomnimo se na primer avtomobila Yugo Florida. Prvi model, ki je bil predstavljen, ni bil niti vozen. Seveda pa je ob tem treba povedati, da tudi slovenska država pridno spodbuja inovatorje, da razstavljajo komercialno nedozorele izdelke. Pri tej napaki pa "sodeluje" tudi industrija oziroma večja slovenska podjetja, ki niso pripravljena prevzeti tveganja, pravi Mihael Vrhunec, modelni inženir iz Patentnega urada. Inovacije največkrat pravzaprav zavirajo, saj nihče noče narediti koraka naprej in s svojim izdelkom prehiteti konkurenco. Veliko tu pripomore tudi tipična slovenska značilnost, saj Slovenci nismo sposobni uvideti novosti, jo oceniti in zaupati vanjo, je še dodal Mihael Vrhunec. Sedma stopnica: TRŽENJE Tudi vpeljava inovacije v proizvodnjo še ni zagotovilo za uspeh. Mnogim inovatorjem se namreč investicija nikoli ne povrne, saj ne vedo, kako izdelek tržiti. Marketing je na poti od inovacije do uspešnega izdelka pravzaprav najpomembnejši. Možnosti za uspeh so večje, če že od začetka snovanja izdelka sodelujejo ljudje, ki so vešči marketinga, pravi Iztok Sila iz marketinške agencije Luna. To je pomembno pri vseh elementih trženjskega spleta. Raziskave trga so pri uvajanju inovacije pomembne, vendar ne najbolj odločilne, prevladati mora ravnovesje med rezultati raziskav in intuicijo človeka, ki odloča o izdelku. Lep primer za to je naprava za poslušanje kaset brez možnosti snemanja. Raziskave so napovedale, da izdelek ne bo uspešen. Direktor podjetja se je kljub temu, odločil, da izdelek ponudi trgu. Poznamo ga pod imenom walkman... Zavedati pa se je treba še nečesa. Ljudje so nezaupljivi do novosti, razen če gre za slovečo blagovno znamko. Inovativen športni copat podjetja Nike na primer bodo ljudje radi kupovali, toda če bi enako inovativen izdelek ponudilo neznano podjetje, bi bil tržni uspeh po vsej verjetnosti prav boren. Vsak inovator mora razmisliti, ali ima dovolj znanja in izkušenj (konec koncev tudi časa), da bi izdelek tudi tržil, povzema eden od slovenskih inovatorjev. V nasprotnem primeru se mora povezati z nekom, ki ima ta znanja in izkušnje, poleg tega pa mora ta tržnik biti tudi vreden zaupanja. Včasih so za to primerna večja podjetja, ki imajo odlično trženjsko mrežo in izdelke prodajajo po vsem svetu. Uspeh inovacije je povezan z velikimi investicijami ne le v proizvodnjo, ampak tudi v trženje - zato je koristno sodelovanje večjega podjetja. Pri prodoru na tuji trg pa, pravi Iztok Sila, obstaja še ena ovira - psihološka. Težava Slovencev je tudi, da se večina ustraši uspeha. Dejstvo, da smo majhni, nas nekoliko ovira. Pri tem je zanimivo, da se Slovencem, ki so se šolali v tujini, to manj pozna. Na vprašanje, kako to preseči, Iztok Sila pozna samo en odgovor: "Mislim, da samo z znanjem." En človek ne zmore vsega sam, že na začetku je treba sodelovati z ljudmi, ki so strokovnjaki za določena področja. Poglejmo primer Billa Gatesa, ustanovitelja Microsofta. Bill je imel zamisel, vendar so mu pomagali različni strokovnjaki in njegovo zamisel uresničili. V teamu je lažje uspeti. Pri podjetjih tipa one man band je uspeh manjši in kratkoročnejši. |
|